Tiskane izdaje
Ljubljana - Pred ministri je po nekaj letih znova predlog spremembe arhivskega gradiva, ki bi omejil javni dostop do arhivskih gradiv iz časov pred nastankom slovenske države. Za vse tajne dokumente (vojaške, obveščevalne...), katerih »razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ali za njihove pravne interese«, bi po novem veljalo, da so prikriti javnosti 40 let od nastanka, če so bili kot tajni predani arhivu.
Iz predloga zakona ni povsem jasno, ali se ta omejitev nanaša tudi na tajnosti prejšnje države, denimo službe državne varnosti (SDV). Po besedilu predloga zakona se zdi, da bodo ti dokumenti ostali javno dostopni.
Dejansko, kot je pokazalo dogajanje ob referendumu o arhivih SDV, so že doslej bili dostopni le po zakonu, dejansko pa je nad njimi imela nadzor Sova (in ne arhivisti), celo hranili so jih v prostorih Sove in je bilo do njih skoraj nemogoče priti v razumnem času.
Nov način omejevanja
A to niti ni najpomembnejše. Za arhivske dokumente iz časa prejšnjega sistema pa bi po predlogu, ki je pred ministri, namreč po novem izrecno veljala nova omejitev, da so nedostopni 80 let od nastanka dokumenta ali deset let po smrti posameznika, na katerega se nanašajo, če vsebujejo podatke o zdravju, spolnosti, kaznivih dejanjih (z izjemo političnih), verskem prepričanju ali etični pripadnosti.
Različne načine varovanja zasebnosti, denimo anonimizacijo dokumentov zaradi varovanja posameznikov, pozna pri arhivih socialističnih režimov večina vzhodnoevropskih držav, izjema je, ko gre za dokumente iz časov socializma, Češka, kjer je dostop povsem prost.
Raziskovalcu in novinarju bi sicer lahko arhivska komisija izjemoma dovolila dostop do teh 80 let tajnih dokumentov, a bi se ta moral pisno zavezati, da jih ne bo razkrival. Pri zaupnostih državne, obveščevalne in podobne vrste pa bi ta komisija vladi lahko predlagala, da odloči ali pri novinarski ali znanstveni raziskavi interes javnosti morda pretehta interes tajnosti, končno odločitev bi bila v rokah ministrskega zbora.
O čem in kako smo odločali na referendumu
Ali ljudje smejo pogledati dokumente službe državne varnosti (SDV), ki jih je Sova le formalno predala državnemu arhivu, a so bili še vedno v njenih prostorih, smo pred dvema letoma odločali na referendumu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Z onemogočanjem javnega dostopa do arhivov SDV je takrat soglašalo 29,12 odstotka volivcev, za »prost dostop« do dokumentov SDV je bilo 70,88 odstotka volivcev. Udeležba na kar trojnem hkratnem referendumu junija 2011 je bila za referendume relativno visoka: kar 40,42 odstotna.
Dostop do dokumentov obveščevalne službe iz prejšnjega sistema, ki se nanaša na »zunanjo problematiko«, je koalicija s spremembo zakona pred referendumom poskusila naglo onemogočiti zaradi ocene, da je leta 2006 uzakonjen »prost dostop« do teh arhivov SDV neustaven. Referendum je zahtevalo 31 poslancev SDS in SNS, ki sta se jim pridružila Andrej Magajna in Roberto Battelli. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo koalicijskih poslancev, naj prepove referendum zaradi možnih neustavnih posledic. O kakšnih velikih »neustavnih« posledicah po referendumu tudi ni bilo nobenega sledu.
Zgodovina konflikta o dostopu do arhivov
Zaplet se je začel s prošnjo Igorja Omerze in Urške Faller leto pred referendumom, da bi si ogledala arhivske dokumente izpred skoraj pol stoletja. Ogled je onemogočil tedanji direktor Sove Sebastjan Selan. Direktor arhiva Dragan Matić je najprej vztrajal, da mora skladno s črko zakona raziskovalcem dokumente pokazati. Ker pa so iz Sove vztrajali, da bodo posledice hude, v vladi pa ocenili, da je zakonska ureditev neustavna, je Matić popustil in ogled raziskovalcema onemogočil.
Politično se je konflikt razplamtel, ko je dogajanje začela preverjati komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki ji je Sova ogled spornih dokumentov onemogočila, češ da so sicer v njenih prostorih, a v pristojnosti državnega arhiva, ki pa ni v pristojnosti nadzornikov obveščevalnih služb. Iz vlade pa so predlagali naglo spremembo arhivske zakonodaje, da bi dostop tudi z zakonom omejili. Premier Borut Pahor (SD) je pred odločanjem parlamenta sklical celo srečanje prvakov strank, ker je od predsednika SDS Janeza Janše prejel pismo, v katerem je bila trditev: »To, da državni organ ne spoštuje zakona (z onemogočanjem Omerze) ali da prepreči na zakonu utemeljen parlamentarni nadzor nad svojim ravnanjem (Sova), pomeni pravzaprav državni udar.«
A je tudi po teh pogovorih koalicija vztrajala, da bi dostop javnosti do arhivov SDV povzročil hudo škodo Sovi, državi in posameznikom, opozicija pa, da gre za zlorabo moči vladajočih, da bi prikrili neslavno zgodovino in neutemeljeno omejevanje pravic ljudi. Sporni dokumenti SDV iz časov Jugoslavije, ki so bili vzrok za dogajanje, so se nanašali na dogajanje na avstrijskem Koroškem.
