Tiskane izdaje
Ljubljana – Z opozorilom o ogrožanju interesov skupnosti, varnosti države in njenih državljanov predsednik državnega zbora Milan Brglez prejšnji teden ni prepričal nasprotnikov spremembe zakona o obrambi, ki zbirajo podpise za referendum. Možna je zato celo razglasitev izrednih razmer v vsej državi.
»Približno polovico podpisov smo do petka do danes že zbrali,« je Arne Zupančič iz Radia Študent včeraj povedal, da nameravajo ne glede na Brglezova opozorila jutri v državni zbor prinesti pobudo za referendum.
»S popolnoma istimi floskulami o varnosti, blaginji in človekovih pravicah so bile v zadnjih petnajstih letih sprožene okupacije in napadi na več bližnjevzhodnih držav, prav tistih, od koder zdaj prihaja največ beguncev,« so z Radia Študent zavrnili opozorila predsednika DZ Brgleza, naj v dobro skupnosti premislijo svoje ravnanje.
Pobuda za zbiranje 40.000 podpisov za referendum bi ustavila uveljavitev spremembe zakona, s katero je državni zbor prejšnji teden po najhitrejšem postopku določil, da lahko v izjemnih primerih v pomoč policiji na meje napoti tudi vojake. Vojaki bi, če bi novela v četrtek obvelja, že ta teden lahko dobili policijske pristojnosti »opozarjati, napotovati, začasno omejevati gibanje oseb in sodelovati pri obvladovanju skupin in množic«. Državni zbor je namreč nameraval dodatne policijske pristojnosti na predlog vlade vojakom zaradi izjemnih potreb varnosti države dodeliti na izredni seji v petek ta teden.
Sme vojak tudi streljati
Kot smo poročali, so v vladi najprej poskušali doseči, da bi spremembo zakona o obrambi uveljavili že prejšnji teden čez noč: mimo vseh rokov, ki jih določajo ustava in zakoni. Po tem scenariju bi vojaki že nekaj časa pomagali policistom. Zaradi pisma premiera Mira Cerarja, ki je državne svetnike pozval k takšni naglici, so se ti prejšnji teden celo na korespondenčni seji naglo odpovedali možnosti veta, ko je državni zbor spremembo zakona o obrambi na dolgi nočni seji potrdil.
A se je pokazalo, da pravna ureditev takšne naglice ne omogoča in da mora predsednik zbora Brglez do jutri popoldne počakati, ali bo vložena pobuda za referendum ali veto. O policijskih pooblastilih vojski je bil pred odločanjem parlamenta prejšnji teden spor že v vladi, kjer se notranja ministrica z rešitvami ni strinjala, pomisleke pa je imela tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora, saj novela ne določa povsem jasno, kaj bodo vojaki smeli. Ni denimo jasno, ali bodo lahko uporabili fizično silo, tudi orožje ali nič od tega.
Pobuda, za katero zbira podpise Radio Študent, bo dodatno prekrižala načrte vlade, da bi hitro zagotovila pomoč izmučenim policistom na meji. Brglez bo do konca tedna moral sprožiti preverjanje, ali je pravilno oblikovana, ali ji je priloženih dovolj podpisov in določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov. Ko bo to, denimo prihodnji teden, storil, bo državni zbor, ker ustava prepoveduje referendume o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti države, lahko zbiranje podpisov prepovedal. A to še ne bo konec zapleta. Pobudniki se bodo lahko, kot so se nedavno pri družinskem zakoniku, ki ga je večina poslancev prepovedala iz drugih razlogov, še pritožili na ustavno sodišče.
Izredne razmere ali čakanje
Možnost zapletov, ki bi onemogočili takojšnjo uporabo vojske za obvladovanje begunskega toka, je bila pred izrednim celonočnim odločanjem vlade in parlamenta prejšnji teden eden od razlogov za pogovore, ali ne bi bilo preprosteje razglasiti izrednih razmer. Praktično je posledica razglasitve vojnih in izrednih razmer namreč, da lahko poslanci dodatne pristojnosti vojski na meji dodelijo brez komplikacij s spreminjanjem zakonov in referendumskih zapletov. A za to skrajnost se politiki prejšnji teden niso odločili. Pred podobno dilemo se bodo ponovno znašli, če bo pobuda za referendum vložena v sredo do 16. ure. Edini način, da na mejo hitro pošljejo vojsko, bo razglasitev izrednih razmer. Druga možnost pa počakati, da bi nekoč v prihodnosti obveljala prepoved takšnega referenduma.
»Nujno je ustaviti množično histerijo, ki jo poleg vlade spodbujajo tudi mediji, ki so že sprejeli navijaško retoriko, ki begunce prikazuje kot sovražnike. Napotitev oboroženih vojakov na mejo bo to še dodatno spodbudila,« je zbiranje podpisov pojasnil Zupančič, ki je ocenil, da polovico podpisov že imajo. Vseh, ker zbiranje poteka tudi po državi, še niso prešteli. Da bi pobuda veljala, ji morajo priložiti 2500 podpisov volivcev, ki jih ni treba overoviti na upravnih enotah.
»Verjetno bodo našo pobudo le zavrnil,« je Zupančič odgovoril, ali je možno, da bo vlada zaradi pobude razglasila izredne razmere in dodal še, da je novela zakona o obrambi o dodatnih pristojnostih vojske zanesljivo zrela tudi za ustavno presojo, presunljiva pa je zanj predvsem tišina iz levega političnega pola o problemih.
Uradno Združena levica, ki je bila v DZ edina proti noveli, ne sodeluje pri ljudski iniciativi zbiranja podpisov. Neuradno so pobudo za referendum posamezni poslanci te stranke takoj podpisali.
