Tiskane izdaje
Bolj kot sprejeti sklepi oziroma »priporočila« je pomenljivo, da niso sprejeli dveh najpomembnejših, ker jima je vlada nasprotovala.
V prvem od njih je pisalo, da državni zbor vladi priporoča, naj s sklepom ministrstvu za okolje in prostor naloži, da prouči možnosti za obnovo postopka glede izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) Kemisu oziroma izda njegovo razveljavitev. Zaradi zadnjih dogodkov pa da naj prouči OVD vseh poslovnih subjektov, ki pri nas opravljajo dejavnost, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega, so nevarni za zdravje ljudi, obrati pa v bližini naseljenih območij in zaščitenih naravnih okolij. Predlog vladi in koalicijskim poslancem v omenjenem odboru ni bil sprejemljiv zato, ker je bil OVD za Kemis izdan skupaj z okoljevarstvenim soglasjem (OVS) kot dovoljenje IED (vezano na direktivo o industrijskih emisijah). Ker je bilo vmes dvakrat spremenjeno in so mu naložili dodatne ukrepe za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave ter za zmanjševanje njihovih posledic, prav tako pa za preprečevanje nesreč in njihovih posledic, je vlada zapisala le dve možnosti za odvzem OVD ali obnovo postopka.
Odvzem OVD
Pri odvzemu bi to lahko storili le po 80. členu zakona o varstvu okolja. Za Kemis bi po vladnem prepričanju lahko upoštevali le odstavek, ki določa, »da se OVD lahko odvzame na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v določenem roku ne izvrši njegove pravnomočne odločbe o uskladtvi obratovanja naprave s pogoji iz OVD.« Pri obnovi postopka je zapisala, »da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po 260. členu zakona o splošnem postopku«, ki to ureja.
Infografika: Delo
Karta »nevarnih« objektov
O preverjanju dovoljenj IED drugih zavezancev po tej evropski direktivi so zapisali, da bo agencija za okolje vse take naprave in objekte le geolocirala in predstavila v atlasu okolja »kot prostorski sloj naprave IED«. S tem pa da bo prostorskim načrtovalcem na voljo dodatna informacija, ki bo v pomoč pri umeščanju novih naselij ali stanovanjskih območij v bližini teh naprav.
Vladi ni bilo sprejemljivo niti priporočilo, da ji državni zbor priporoča, naj od ministrstva za okolje zahteva pripravo poročila o ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja umeščanje v prostor in izdajo OVD za poslovne subjekte, ki opravljajo dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega in so nevarne za ljudi. In da v enem mesecu od sprejetja pripravi poročilo o ukrepih za odpravo ugotovljenih zakonodajnih pomanjkljivosti na tem področju.
V obrazložitvi je vlada zapisala, da je umeščanje v prostor in določanje namenske uporabe prostora stvar občine, država pa to nadzira v postopkih priprav občinskih prostorskih aktov s sodelovanjem nosilcev urejanja prostora ter s postopki celovite presoje vplivov na okolje. Poleg tega presoje vplivov na okolje opravljajo tudi na ravni konkretnih posegov v prostor - ob izdaji OVS, OVD ali pogojev za obratovanje objekta. Dodala je, da predlog novega zakona o urejanju prostora še izrecneje poudarja obveznost upoštevanja direktive Seveso pri prostorskem načrtovanju na lokalni ravni.
Sprejeta priporočila
Na koncu je odbor sprejel tri manj rigorozna priporočila. Državni zbor bo vladi predlagal, naj javnosti v najkrajšem času predstavi celovito analizo okoljskih meritev in razloži vsak podatek, ki je pomemben za zdravje ljudi v Vrhniki z okolico. In da javnosti čim prej predstavi nacionalni načrt ravnanja v primerih okoljskih in kemičnih nesreč z jasnimi navodili za komunikacijo in koordinacije v primeru nesreč, ki imajo večji potencial možnosti vplivanja na okolje in zdravje ljudi. Pristojnim organom naj potem naloži še spremljanje stanja zraka, vode in zemlje na prizadetem območju še namanj pol leta po požaru in z ugotovitvami sproti seznanja javnost.
V primeru Kemisa pa naj vlada od nadzornih institucij zateva poročila o izvajanju nadzora o izpolnjevanju varnostnih in protipožarnih predpisov, z ugotovitvami pa naj seznani državni zbor v mesecu dni.
Razprava v odboru
Poslanec Jani Moderndorfer je opozoril, da je ob požaru na vseh ravneh odpovedalo obveščanje javnosti, da bi morala biti civilna zaščita ločena od ministrstva za obrambo, da NIJZ ne zagotavlja tistega, kar se od te institucije pričakuje, in da bi moral njen direktor odstopiti. Miha Kordiš je bil še bolj kritičen. Dejal je, da so vse dosedanje vlade postopno zniževale okoljske standarde v imenu »odpravljanja administrativnih ovir in spodbujanja gospodarstva«. To je zanj podpiranje »umazanega« kapitala in klečeplazenje pred (tujimi) investitorji, ki si izplačujejo dividende na račun okolja. Vprašal je, ali bo država poskrbela za izredne inšpekcijske nadzore v vseh potencialno nevarnih obratih. Kot možni novi Kemis je navedel podjetje za predelavo odpadkov Ekologija iz Škofje Loke. Za Kordiša je nujno, da okoljsko zakonodajo zaostrimo in zvišamo okoljske standarde. Drugi razpravljavec je dejal, da je leta 2013 dva dni gorelo v Gorenju Surovina v Mariboru. Boji se, da požar v Kemisu ni bil le še eno naključje v Gorenjevih obratih. Ministrica Irena Majcen pa je dejala, da bodo izredni inšpekcijski pregledi v objektih velikega okoljskega tveganja izvedeni in da se bodo nadaljevali tudi prihodnje leto.
Informativna pisarna
Medresorska delovna skupina za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicama požara v podjetju Kemis, ki jo je imenovala vlada in jo vodi Srečko Šestan, se je danes sestala na svoji prvi seji. Sklenila je, da bo prihodnji teden vzpostavila informativno pisarno na Vrhniki. V njej bosta strokovnjaka s področja varovanja zdravja in s področja varstva rastlin neposredno odgovarjala na vprašanja prebivalcev. V začetku naj bi odgovarjala dva dni v tednu po štiri ure.
Prav tako bodo v naslednjem tednu oblikovali dve mobilni ekipi, ki jih bodo sestavljali strokovnjak s področja varovanja zdravja in strokovnjak s področja varstva rastlin ter pripadnik civilne zaščite, ki bodo obiskali prebivalce, ki so se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje s pobudo po odvzemu vzorcev vrtnin.
