Tiskane izdaje
Ljubljana − Kot kaže, bo državni zbor po lanski zavrnitvi Anite Dolinšek, ki jo je sodni svet predlagal za višjo sodnico v Celju, prihodnji teden zavrnil še imenovanje višjega sodnika Aleksandra Karakaša za vrhovnega sodnika.
Za le enim glasom za izvolitev Karakaša in kar 12 za zavrnitev kandidata je večina poslancev v mandatno-volilni komisiji danes predlagala, naj državni zbor kandidata prihodnji teden ne izvoli za enega od 30 vrhovnih sodnikov v državi.
Bo Ježovita že drugič usodna?
Karakaševa kandidatura pred poslanci ni prvič. Prejšnji mesec so po opozorilih iz SDS, da je Karakaš na višji stopnji odločal v primeru obsodbe Franca Kanglerja, poslanci najprej vrnili kandidaturo sodnemu svetu, da bi ta podrobneje pojasnil sodnikovo ravnanje in jim odgovoril na očitke, ki jih je zboru poslal odbor 2015, ki je bil ustanovljen za zaščito nekdanjega poslanca SLS in pozneje župana Maribora, ki je zaradi te sodbe izgubil mandat državnega svetnika.
Vrhovno sodišče je obsodbo Kanglerja v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, v kateri Karakaš kot višji sodnik ni ugotovil česa spornega, razveljavilo, tožilec pa je od pregona po tem odstopil.
Na nenavadnost v postopkih proti Kanglerju smo opozorili tudi v Delu, ko smo po razpravah v komisiji za nadzor obveščevalnih služb objavili opozorilo nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča o nenavadni vlogi preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju, noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji pa so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik.
Po oceni nekdanjega ustavnega sodnika Ribičiča bi se nekdanji obveščevalec Žirovnik iz postopkov proti obdolženemu Kanglerju, ki je bil pred tem nadzornik obveščevalcev in v konfliktu z njim, vsekakor moral izločiti. Ribičič je, ker se ni izločil, zapisal: »Gre za grobo in zavestno kršitev pravice Franca Kanglerja do neodvisnega in nepristranskega sodnika, brez katerega ne moremo govoriti niti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju«.
Do kod smejo poslanci in do kod sodniki?
Predsednik sodnega sveta Marko Novak je poslancem danes pojasnil, da sodni svet tudi po dodatnem premisleku vztraja pri Karakaševi kandidaturi za vrhovnega sodnika in da kandidata za vrhovnega sodnika po sojenju v konkretnih primerih politiki tudi ne bi smeli ocenjevati, saj bo sporočilo v tem primeru, da sodniki ne bodo napredovali, če ne bodo odločali, tako kot želijo posamezne politične opcije.
Temu svarilu je ugovarjal Jože Tanko (SDS), da si »posamezna politična opcija« ne želi previdnosti sodnikov, jo pa zanima, ali je bil kandidat pravičen, ali je upošteval ustavo in zakon. Na trditev Eve Irgl, da je Karakaš kot višji sodnik zavrnil predlog Kanglerjevega zagovornika za izločitev Žirovnika, je predsednik sodnega sveta Novak odgovoril z vprašanjem poslanki, kako to ve, če je pa Karakaš le vodil sodni senat, v katerem je sodelovalo več sodnikov, in je mogoče, da je bil osebno drugačnega mnenja kot večina.
Novak je opozoril, da Žirovnikovo ravnanje preverja sodni svet, a da ni prav, da se vsa krivda za njegovo ravnanje naprti kandidatu za vrhovnega sodnika, ki je po vseh drugih kriterijih odličen.
SDS ni zavlačevala
Komisija je danes odločala v časovni stiski in SDS bi z nekaj dodatnimi razpravami, če bi to želeli, lahko dosegla, da bi se razprave o Karakaševi kandidaturi nadaljevale konec meseca in torej na seji zbora, ki se začne prihodnji teden, o njem še ne bi glasovali. A so se razpravam odpovedali in celo predlagali takojšnje glasovanje.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je podobno kot Tanko povedala, da jo je zmotil odnos sodnega sveta v dopisu, ko poslancem očitajo namen zlorabljanja oblasti v postopku imenovanja. »Glejte, to je naša pristojnost,« je Kustec Lipicerjeva opozorila, da poslanci morajo odločiti o kandidaturi.
Prestavitev, da bi sodni svet morebiti le poskrbel za dodatna pojasnila, ki jo je predlagal predsednik komisije Mitja Horvat (SMC), so poslanci odločno zavrnili in izglasovali, naj zbor Karakaševo kandidaturo zavrne kar takoj.
Odločitev komisije večine poslancev ne zavezuje, kako morajo prihodnji teden glasovati, nakazuje pa, kakšno je med politiki razmerje sil za in proti izvolitvi Karakaša.
