Bo zdravstveno reformo ukrojila ekonomska fakulteta?

Ljubljana – Projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva 2014 je ponudba ekonomske fakultete, ki jo je ta naslovila na osem najpomembnejših deležnikov v zdravstvu. Ti naj bi študijo tudi plačali. V resnici gre za pripravo zdravstvene reforme.

Ekonomska fakulteta (EF) Univerze v Ljubljani je že pred poletjem predlagala izdelavo študije ministrstvu za zdravje, ZZZS, Združenju zdravstvenih zavodov, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), zdravniški, sestrski in lekarniški zbornici ter vsem trem zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Takrat je šlo po vsebini za prenovo financiranja, v teh dneh pa je vodja projekta prof. dr. Maks Tajnikar spet sklical potencialne plačnike in jim predstavil, da gre za reformo zdravstva kot celote. Cilj študije se je torej spremenil. Zakaj?

»Koalicijski sporazum je nevarnost za zdravstvo. V njej je zapisanih nekaj nestrokovnosti in neumnosti. Na EF se v majhni skupini že leta in leta ukvarjamo z zdravstvom. Ne bodo nas zanimali zdravstveni vidiki reforme, ampak le gospodarski del. Ne bomo odkrili Amerike, saj je v slovenskem zdravstvu že vse izračunano. A iz vseh dosedanjih ugotovitev je treba narediti celoto. Ideja je, da bi na delavnicah prepričali partnerje o enotnem stališču,« je povedal prof. dr. Maks Tajnikar, vodja projekta.

Podobno so nam odgovorili tudi z dekanata EF: »Cilj projekta je primerjati različna stališča o nujnih reformah gospodarskega dela slovenskega zdravstvenega sistema, ki obstajajo v Sloveniji, s stališči raziskovalcev z EF v Ljubljani ter na tej podlagi pripraviti enotne, med deležniki že usklajene strokovne temelje za tako reformo.«

Koliko bo stala študija, je trenutno še nemogoče povedati, je dejal Tajnikar. Prvotno predstavljeni predlog predvideva, da bo pet raziskovalcev (prof. dr. Maks Tajnikar, dr. Petra Došenović Bonča, dr. Mitja Čok, dr. Jože Sambt in dr. Branko Korže) porabilo najmanj 210 ur. Če upoštevamo, da je po Tajnikarjevih besedah ura raziskovalnega dela vredna več kot sto evrov, je cena študije torej več kot 21.000 evrov brez DDV. V zadnjih treh letih so bile izdelane že vsaj tri študije o zdravstvu. Zadnja iz aprila letos (avtorja Boris Majcen in Mitja Čok) je stala 30.000 evrov brez DDV.

Vsi povabljeni k financiranju naj bi se v kratkem odločili, ali bodo študijo – torej ukladitev izhodišč za zdravstveno reformo – financirali ali ne. Ali bodo? Iz ZZZS so za Delo odgovorili, da ne bodo sodelovali, nadaljevali bodo aktivnosti v okviru izhodišč, ki so bila sprejeta na strokovnem posvetu ministrstva za zdravje, NIJZ, zdravniške zbornice, Združenja zdravstvenih zavodov in ZZZS junija letos. Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov imajo prav zaradi tega pomisleke, odločili bodo prihodnji teden, je povedal Metod Mezek. Vzajemna bo študijo sofinancirala, če je bodo vsi drugi, je dejal direktor Vzajemne Aleš Mikeln. Tudi za zdravniško zbornico je pomembno, da potrdijo svoje sodelovanje vsi.

Študija EF bi obravnavala vlogo ZZZS, dopolnilnega zavarovanja in drugih denarnih virov za zdravstvo. Dr. Dušan Mramor, profesor in dolgoletni dekan te fakultete, je ukinitev dopolnilnega zavarovanja kot finančni minister leta 2003 zavrnil. Na vprašanje Dela, ali bo kot finančni minister zdaj privolil v ukinitev zavarovanja, kot predvideva Cerarjev koalicijski sporazum, profesor Mramor ni odgovoril.