»Zdaj so zadnji trenutki, da se v Sloveniji prepreči trgovanje z mrtvimi,« je povedal ta teden za Delo Robert Martinčič, direktor družbe Žale. V torek bo namreč državni zbor ponovno odločal o zakonu, ki uvaja za pogrebno dejavnost prosti trg. Za kaj gre?
Mediji smo zadnja leta popisali nekaj šokantnih domačih zgodb. Najbolj značilna je iz Črnomlja, kjer je zasebno pogrebno podjetje zbiralo trupla v garaži, da bi s hkratnim prevozom na upepelitev v Ljubljano privarčevalo. Zaradi tega se je zgodilo, da je pokojni »zamudil« na svoj lastni pogreb – žaro z njegovim imenom so pokopali prazno, medtem ko je telo še čakalo v garaži na upepelitev. Najbolj pretresljiva je pripoved iz Maribora: zasebno pogrebno podjetje je prišlo ponujat pogreb k svojcem, ki še sploh niso bili obveščeni, da je njihov bližnji v bolnišnici umrl. Zdaj so to posamezne anomalije, ki pa jih bo novi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti uzakonil. Ne neposredno, pač pa posredno s tem, da bo uvedel za pogrebe prosti trg.
»Zakon daje pogrebno dejavnost na prosti trg z izgovorom, da bo to povečalo kvaliteto in znižalo cene. Dejstva so ravno nasprotna. Nosilci kvalitete in razvoja v tej dejavnosti so praviloma le javna podjetja. Javna podjetja imajo sedaj do sedemkrat nižje cene kot zasebna podjetja, ki v manjšem delu Slovenije delujejo na prostem trgu. Poleg tega dajejo javna podjetja morebitni dobiček nazaj občanom. Ne le preko nižjih cen v pogrebni dejavnosti in pokrivanja izgub v pokopališki dejavnosti, pač pa tudi preko vlaganj v pokopališko infrastrukturo. Vlaganja bodo sicer dovoljena, vendar jih ne bo več, saj bodo dobički šli v žepe zasebnikov. Namesto da bi javno podjetje iz dobička obnovilo pokopališki zid ali pokopališko pot, si bo zasebnik z njim kupil novo jahto. Manjkajoča sredstva za obnovo pokopališke infrastrukture bodo morale zagotoviti občine, ki pa tega denarja nimajo. Zato se bo znižal tudi standard urejenosti pokopališč ali pa bodo ta začela celo propadati. To potrjujejo primeri iz tujine. Končne posledice bo občutil občan, za katerega bo čez čas vse dražje,« vidi v prihodnost dolgoletni direktor družbe Žale, ki dejavnost zelo dobro pozna tudi kot predsednik sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, je tudi mednarodno razgledan in aktiven na tem področju. Zaradi raziskave po načelu »skritega kupca«, ki jo je naročil in je ugotovila, da zasebna podjetja prodajajo enako storitev dražje kot javna in da potrebujejo celo mesec dni za izstavitev predračuna svojcem, mu zdaj grozijo.
Proti zakonu, ki ga je spisalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so se izrekli stroka, vsa tri združenja občin, zbornica komunalnega gospodarstva, Zveza društev upokojencev Slovenije in celo zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Naslonili so se tudi na ustavno sodišče, ki je v več odločbah ugotavlja, da je odnos do mrtvih eno temeljnih civilzacijskih vprašanj, zato pri normativnem urejanju področja obstaja močan javni interes. Zaradi tega ni mogoče pogrebov prepustiti trgu. Svojci v svojem najbolj žalostnem trenutku nimajo možnosti za raziskavo trga, zato so lahek plen trgovcev. Zakon podpira obrtna zbornica, saj se pričakujejo dobički za mala podjetja, politično pa predvsem SMC. V državnem zboru je bil že sprejet julija. Zanj je glasovalo vseh 35 poslancev Cerarjeve SMC, po pet pa še iz Desusa in SD. Državni svet je izglasoval odložilni veto. Naslednji teden bodo poslanci ponovno odločali o njem. Kako, bomo videli predvidoma v torek.













