Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnja služba še nepotrjene ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je bila v Vzajemni; bila je predsednica uprave, dokler je ni nadzorni svet razrešil. Sama trdi, da zato, ker je hotela znižati premije, a nadzorni svet je v izjavi za javnost zapisal: »Gospa Milojka Kolar Celarc širi neresnice.« Za kaj gre?
Predlagala še višje premije
Odzval pa se je 7-članski nadzorni svet Vzajemne, ki ga vodi Aleksandra Podgornik. Zapisali so, da Milojka Kolar Celarc kot potencialna nova zdravstvena ministrica navaja neresnice. Razrešili so jo, ker »kot odgovorna menedžerka ni poskrbela za doseganje rezultatov, ki so bili zapisani v poslovnem planu družbe«.
In še: »Zgodba je bila ravno obratna: gospa Kolar je bila tista, ki je v letu 2012 predlagala višje zavarovalne premije, in to brez argumentiranih izračunov. Nadzorni svet se s predlogom ni strinjal, kar je imelo za posledico nižje zvišanje, kot ga je predlagala. Takrat smo tudi ocenili, da je treba razmisliti o drugačnem vodenju zavarovalnice, kar je tudi pomenilo njeno razrešitev in imenovanje novega predsednika uprave. Nova uprava je po tem, ko je nastopila svoje delo, tudi dejansko takoj predlagala tako poračun kot znižanje premije, kar je bilo tudi sprejeto in izvedeno.«
Spomnimo: leta 2012 (v času Kolar Celarc) je Vzajemna zvišala premije za štiri evre. Ob koncu leta se je pokazalo, da je bilo to nepotrebno, saj je bilo kar 5,8 milijona evrov dobička. To kaže, da je kot predsednica uprave povsem napačno ocenila potrebo po povišanju. Če bi povišala premije še bolj, bi torej še bolj »ožela ljudi«. Kolar Celarc so razrešili aprila 2013. Z denarjem je novi predsednik uprave Aleš Mikeln hotel najprej za zavarovance Vzajemne skrajšati čakalne vrste za operacije; ker to ni bilo mogoče, je Vzajemna konec leta vrnila vsakemu zavarovancu po 15 evrov (skupaj 12,3 milijona evrov), nato pa še znižala premije za en evro. Kljub temu ji je ostalo okoli šest milijonov evrov dobička.
Parcela blizu morja po štiri evre za kvadratni meter
Milojka Kolar Celarc je leta 2001 od zasebnice iz Italije kupila 4000 kvadratnih metrov zemljišča v bližini izolske bolnišnice, za katero je plačala 80.000 nemških mark (20 za kvadratni meter). Le dva meseca kasneje je ugotovila, da se na delu parcele, velike 600 kvadratnih metrov, označene kot stavbno zemljišče, skrivata dva komunalna jaška bolnišnične kanalizacije, ki ju prej ni videla, in ministrstvu za zdravje predlagala, da bi to zemljišče zamenjala za del bližnje parcele (787 kvadratnih metrov, skupaj s starim gospodarskim objektom) v lasti bolnišnice Izola. V cenitvi obeh parcel je cenilka postavila neverjetno nizko ceno za obe zazidljivi zemljišči z lepim pogledom na morje – zgolj 4 evre za kvadratni meter. Cena zemljišča Kolarjeve se je torej celo znižala.
Podobna zazidljiva zemljišča so bila vredna okoli 150 evrov za kvadratni meter. Kljub nasprotovanju takratnega direktorja izolske bolnišnice Mirka Miklavčiča, ki se mu je zdela takšna menjava zemljišč sporna (ni bilo uveljavljene predkupne pravice občine ali države) in prepoceni, so zamenjavo leta 2004 izpeljali. V javnosti so se pojavili očitki, da je Kolarjeva vse to lahko izpeljala, ker je bila dobra prijateljica županje Brede Pečan. Slednja je zanikala kakršno koli pomoč. S primerom so se seznanili številni državni organi, tudi ministrstvo za zdravje, ki nepravilnosti niso videli in so zamenjavo dovolili.
Leto kasneje (jeseni 2005) je občina Izola poskušala sprejeti lokacijski načrt, ki bi omogočal zidavo 56 individualnih hiš v bližini bolnišnice, toda namero sprejetja tega načrta je preprečil direktorat za prostor. Na tem območju še danes ni prostorskega načrta, ki bi dovoljeval zidavo stanovanjskih hiš.
