Tiskane izdaje
Ljubljana – Za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka je minulo leto prineslo eno pomembno zakonodajno spremembo, ki bo začela veljati leta 2017: večini njihovih zapustnikov ne bo treba več vračati prejetega denarja. Z novim letom pa se bodo začeli tudi projekti socialne aktivacije, predvsem za dolgotrajno brezposelne.
Vsem, ki bodo od 1. februarja prejemali denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, jim oziroma njihovim dedičem ne bo treba vračati denarja, če imajo v lasti nepremičnino, ki je vredna manj kot 120.000 evrov. Prav vsem, tudi tistim, ki so obe obliki podpore dobivali doslej, pa bodo izbrisali zaznambe na nepremičninah, tako da bodo lahko takoj prosto razpolagali z njimi.
Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo septembra 52.082 prejemnikov denarne socialne pomoči in malo manj kot 11.000 prejemnikov varstvenega dodatka. Koliko ljudi bo zdaj ponovno zaprosilo zlasti za zadnjega, saj so se mu starejši večinoma odpovedovali zaradi tega, da bi njihovi potomci dedovali »nedotaknjene« hiše in stanovanja, je težko oceniti, pravijo pristojni. Nikakor pa ni pričakovati, da jih bo zelo veliko. Tisti, ki radi nastopajo s podatkom, da je pred letom 2012, ko se je spremenila socialna zakonodaja in je varstveni dodatek postal vračljiv, ta dodatek pripadal več kot 46.000 upokojencem, ne upoštevajo nekaj pomembnih dejavnikov. Dokler je bil zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tisti, ki je to izplačeval, se je oziral zgolj na višino pokojnine posameznika. Takoj ko se je izdatek preselil na socialno blagajno, pa štejeta tako premoženje prosilca kot načelo dolžnosti vzajemnega preživljanja. Precej poenostavljeno povedano: če so otroci premožni, je zakon nekako na stališču, da so najprej oni tisti, ki pomagajo preživeti svojim staršem, šele nato država. Večina tistih med 46.000, ki so pred 2012. letom dobivali varstveni dodatek, potem pa ne več, se mu ni odpovedala, ampak ni več izpolnjevala pogojev zanj.
Za 40 let 500 evrov
Mogoče je tudi, da bo kakšen prosilec za varstveni dodatek manj zaradi zadnjega predbožičnega vladnega darila, katerega pobudniki so pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, posvojile pa so ga vse koalicijske stranke, po katerem bodo vsi upokojenci, ki imajo 40 let delovne dobe, prejemali najmanj 500 evrov pokojnine. Sorazmerno bodo dodali še vsem tja do 37 let delovne dobe.
Ni pričakovati, da bi se z odpravo zaznamb in vračljivosti občutno povečalo število prejemnikov do denarne socialne pomoči, saj je pri tej cenzus za upravičenost precej nižji.
Programi aktivacije
Bodo pa za prejemnike socialne pomoči, zlasti dolgotrajno brezposelne, prihodnje leto potekali kratkotrajni (trimesečni) in dolgotrajni (dveletni) programi socialne aktivacije. Z njimi želijo na ministrstvu bolj povezati zavod za zaposlovanje in centre za socialno delo. Nameravajo vzpostaviti takšen informacijski sistem, da bosta imeli obe instituciji vpogled, kaj se dogaja s posameznikom. Na zavodu za zaposlovanje je od približno 96.000 prijavljenih brezposelnih okoli 52.000 dolgotrajnih. Od tega je 36.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, med njimi jih je dobrih 6000 v posebnih evidencah trajno nezaposljivih.
Za projekt socialne aktivacije bodo do leta 2020 na voljo sredstva EU. Pri njem bo sodelovalo 48 socialnih aktivatorjev, ki jih bodo februarja zaposlili na ministrstvu in bodo locirani na centrih za socialno delo, da se bodo na terenu ukvarjali z dolgotrajno brezposlenimi, ki so večinoma starejši z nižjo izobrazbo.
S tem projektom ministrstvo opozarja na pereče probleme, ki jih je med drugim zaznalo v dokumentu Starejši na trgu dela, posredno pa se deloma odziva tudi na opozorila in priporočila OECD, kjer ugotavljajo, da je v Sloveniji v zadnjih letih upravičencev do nadomestil za brezposelnost vse manj, na drugi strani pa se vztrajno povečuje število prejemnikov denarne socialne pomoči in nadomestil za delno invalidnost. Kar tretjina ljudi, ki se upokoji, gre v pokoj z zavoda za zaposlovanje, ne pa iz zaposlitve. OECD je pri nas med drugim kot problematično izpostavil nepovezanost med centri za socialno delo in zavodom za zaposlovanje, menda pa je Slovenija edina država članica, kjer lahko brezposelni zavrne delo, če je pod njegovo ravnijo izobrazbe ali prejšnje službe, in kjer prejemanje socialnih transferjev v praksi ni na noben način pogojeno z lastno aktivnostjo.
Noveliranje zakonodaje trga dela
Tudi pri predlogih popravkov delovne zakonodaje, ki so jo pred kratkim predstavili Ekonomsko-socialnemu svetu in naj bi zaživeli leta 2017, je predvidena stimulacija za aktivacijo. Za brezposelne z nižjo poklicno izobrazbo načrtujejo spodbudo, da bodo ob zaposlitvi pred iztekom pravice do denarnega nadomestila poleg plače upravičeni do dodatka v višini 20 odstotkov nadomestila za toliko časa, kot bi ga sicer prejemali. S tem želijo dodatno motivirati nižje kvalificirane brezposelne.
Novelirani zakoni o delovnih razmerjih, urejanju trga dela in inšpekciji dela, ki so novembra šli na zakonodajno pot, naj bi odgovarjali na nekatere od ključnih izzivov na tem področju, kot pomembne spremembe pa na ministrstvu napovedujejo ukrepe v smeri odprave segmentacije, katerih smisel naj bi bilo zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z ustrezno pravno, ekonomsko in socialno varnostjo.
