Tiskane izdaje
Državnozborski poslanci so na današnji seji obravnavali predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, poroča STA. Kot je uvodoma povedala ministrica za kulturo Majda Širca, je najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša novela zakona tista, ki bo olajšala položaj samozaposlenih v kulturi, ki so v obdobju ekonomske krize še posebej prizadeti.
Kot je dejala Širca, je ministrstvo s predstavniki samozaposlenih v kulturi v trajnem dialogu, preko katerega urejajo različna vprašanja, med njimi vprašanje, ki v noveli zakona izboljšuje socialni položaj samozaposlenih v kulturi. Novela tako predvideva triletno povprečenje dohodkov, ki naj bi se jih upoštevalo pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa, medtem ko se sedaj dohodkovni cenzus ugotavlja vsako leto. Kot je poudarila, pri sedanjem načinu lahko avtomatično in nepravično izpadejo ustvarjalci, ki so v trenutnem letu zaslužili toliko, kolikor jim dovoljuje cenzus, njihovo delo pa je lahko trajalo tudi več let.
Novela zakona prinaša še dve pomembni spremembi, in sicer zagotavlja enake možnosti do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zaposlenim v javnih zavodih s področja kulture ter z uvedbo neposrednega poziva poenostavlja in skrajšuje postopke financiranja posebnih nalog splošnih in osrednjih knjižnic, je še povedala Širca.
Predstavniki poslanskih skupin so napovedali podporo predlagani noveli zakona. Aleksander Zorn (SDS) je ob tem opozoril, da se sicer s pogostimi izjemami in spremembami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo neutemeljeno in nepregledno drobi uveljavljen postopek javnega natečaja v kulturi, to sta javni razpis in javni poziv. Kot je dejal, omenjeni zakon sam po sebi ne pozna postopka neposrednega javnega poziva. Menil je tudi, da takšni postopki najverjetneje ne bodo pripomogli k načelu enakosti in enakega obravnavanja, kljub temu, da predlagatelj to zagotavlja. Janez Ribičič (SLS) pa je izrazil nestrinjanje poslanske skupine z nenehnim dopolnjevanjem in spreminjanjem zakonov.
V razpravi o 5. členu zakona, ki govori o uporabi neposrednega poziva, in dopolnilu poslanske skupine SDS, ki predvideva, da se ta člen črta, je Zorn pojasnil, da njihovi pomisleki glede tega člena izvirajo iz prepričanja, da »nekaj vendarle ne drži«. Izrazil je dvom, da se bodo z neposrednim pozivom knjižnicam res zagotovile enake možnosti, saj, kot je dejal, ni jasno, ali bodo poklicane vse knjižnice ali le nekatere.
Ministrica Širca je pojasnila, da so pri uvedbi neposrednega poziva izhajali iz spoznanj strokovnih služb in uporabnikov, ki so ugotovili, da sedaj veljavni sistem ni primeren. Kot je dejala, v Sloveniji deluje mreža 58 splošnih knjižnic in te bodo pozvane, postopki pa bodo z novelo zakona po njenih besedah postali bolj priročni in primerni ter ravno tako transparentni.
