Bolniki po pravice v Strasbourg

Poseganje v pravico do zasebnosti zaradi nekega digitalnega sistema naročanja je protiustavno, je prepričan Senko Pličanič.

Objavljeno
26. februar 2018 21.47
Bolnik v Ljubljani, 12. maja 2017 [zdravstvo,pacienti,infuzije,Ljubljana,motivi]
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Zaradi e-napotnice so človekove pravice množično kršene, trdijo pravniki. Zaupnost med zdravnikom in bolnikom postane v trenutku, ko bolnik odide iz ordinacije, dostopna več tisoč nepooblaščenim v sistemu. O (proti)ustavnosti digitalnega sistema naročanja odgovarja Senko Pličanič, doktor in profesor prava, nekdanji minister za pravosodje.

Z uvedbo sistemov e-zdravje, kakršna sta e-recept in e-napotnica, so zaupni podatki o pacientu dostopni različnim državnim institucijam in več sto ljudem v zdravstvu. Je to dopustno?

Nikakor. Gre za čezmeren poseg v zasebnost, kar je nedopustno in protiustavno. V zdravstvu ne smemo nikoli pozabiti na temeljne človekove pravice. In še dodatno na pravice pacientov. Še bolj absurdno je, da se stroka temu upre, država pa poseže po grožnjah z globami. V sodobni pravni in socialni državi zdravnikov, ki se postavijo za svoje paciente, ne morejo doleteti globe.

Kaj se da narediti?

Danes imamo pravne mehanizme, ki jih v prejšnji državi nismo imeli. Takšno zakonsko ali, še huje, podzakonsko ureditev je treba napadati. Človekove pravice so čisto na vrhu vseh pravic. Tudi v človekove pravice je v skrajnih primerih hipotetično mogoče posegati in jih omejevati. A to ni takšna situacija. Poseganje v pravico do zasebnosti zaradi nekega digitalnega sistema naročanja, katerega cilj je urejanje čakalnih vrst ali pa večja racionalizacija zdravstva, ne more biti izgovor. Tisti, ki zasnuje sistem zdravstva oziroma sistem e-zdravja, mora poskrbeti za varstvo temeljnih pravic. Ljudje se lahko obrnejo na ustavno sodišče in na obe evropski sodišči: v Luksemburgu in na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Neizpodbitno dejstvo so merljivi podatki v zdravstvu. V zadnjih štirih letih so se čakalne dobe podvojile. Dlje od dopustne čakalne dobe čaka že več kot trideset tisoč ljudi. Toliko ljudem je naša država ogrozila zdravje. Za to bo nekdo v politiki in uradništvu moral odgovarjati.


Senko Pličanič, doktor in profesor prava, nekdanji minister za pravosodje. Foto: Voranc Vogel/Delo

Se vam ne zdi absurdno, da Slovenija sprejema zakone »v imenu ljudstva«, ki ogrožajo ljudi? In zdaj mora posameznik iskati pravico v EU. Zakaj se to dogaja?

Ker državo očitno vodijo ljudje, ki tega ne znajo in na primer v zdravstvu predlagajo neprimerne rešitve. Kot v prejšnji državi ta država spet daje prednost sebi in določenim požrešnim lobijem pred državljani. Politiki in državni uradniki pogosto pozabljajo, da so v službi državljanov in da morajo delati za naše interese: za posameznike in podjetja. Šteti morajo merljivi rezultati, in ne zgolj neke obljube. Vzemimo primer obljub o zdravstveni reformi in na drugi strani dvakratno podaljšanje čakalnih dob. Ali pa odločitev, da se s službenim letalom in delegacijo leti v Dubaj, namesto da se doma rešujejo zapleti s sindikati, ki na cesti protestirajo. To je popolnoma nesprejemljivo ravnanje. Prekršeno je temeljno razmerje med državljani in oblastjo, ki je temelj demokracije.

Imate tudi vi občutek pravnega kaosa v Sloveniji? Je zakonov preveč?

Zagotovo je mogoče marsikaj poenostaviti, a se žal ta vlada s tem ne ukvarja, čeprav bi se morala. Vendar je poenostavljeno reči, da bi bilo bolje, če bi bilo zakonov manj. Pomembno je, kaj določajo. Glavno težavo vidim drugje. Vlada ustvarja vtis, kot da dela korake naprej, v resnici pa Slovenija nazaduje na tako rekoč vseh področjih, ki so odvisna od delovanja vlade. Gospodarstvo na srečo ni toliko odvisno od vlade in deluje bolje kot v času krize. Tam, kjer bi lahko in kjer bi morala (!) vlada kaj narediti, ni naredila ničesar. Sploh ničesar na področju zdravstva, a želi ustvarjati vtis, da je naredila zelo veliko. Mediji ta vtis pomagajo ustvarjati in zdi se, kakor da je vse v najlepšem redu, kakor da napredujemo. Dejansko stanje pa je takšno, da je zdravstvena zakonodaja neizvedljiva in neustavna, da erodira zaupanje v javno zdravstvo in pravno državo, ki je nižje kot kadarkoli prej, ljudje so v vse slabšem položaju, vse bolj se krči njihov manevrski prostor. To so stvari, ki so zelo resne, peljejo v erozijo posameznih sistemov, veča se polje korupcije, ljudje pa izkazujejo svoje nezadovoljstvo s tem, da se vse manj udeležujejo volitev.