Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali bomo državljani lahko predčasno odstavljali župane, ta teden odločajo poslanci. Institut odpoklica županov je edini preživeli delček obsežnega svežnja sprememb volilne in funkcionarske zakonodaje, za katerega se je uveljavilo poimenovanje Muscolo. Vse druge rešitve je zavrnil že odbor za notranjo politiko. V državnem svetu in vseh treh združenjih občin uvedbi instituta odpoklica župana odločno nasprotujejo.
Odpoklic županov namerava uvesti nekoliko nenavadna koalicija strank, v kateri je poleg SMC in Desusa še ZL. Odločno proti sta bili do zdaj opozicijska SDS in vladna SD ter državni svet, v katerem so občine zastopane. Državni svetniki so opozorili, da bo uveljavitev instituta pripomogla, da župani sredi mandata ne bodo sprejemali nepriljubljenih, čeprav za občine nujnih ukrepov in da bi – če to poslanci že počnejo – morali ureditev spremeniti za vse, torej tudi zase. Ker SMC, Desus in ZL združujejo veliko več kot 50 poslancev, je zelo verjetno, da bo institut odpoklica županov v četrtek izglasovan. Možnosti, da bi odpoklic na podoben način omogočili za državni zbor oziroma poslance, posledica česar bi bile predčasne volitve, pa je enaka ničli.
Pomembno vlogo pri pripravi rešitev, kako bi odstavljali župane, je imela opozicijska ZL, priznavajo tudi v koaliciji. Kot argument za ta pri nas novi institut v volilnem pravu so zagovorniki navajali nasilne proteste v Mariboru pred leti proti županu Francu Kanglerju. Pa tudi primer župana Kranja Boštjana Trilarja, ki je na začetku leta povzročil prometno nesrečo v močno vinjenem stanju, pa po tem ni bil pripravljen odstopiti. Postopke odstavljanja bi, ugovarjajo kritiki, po občinah lahko sprožali tudi z manj tehtnimi razlogi, denimo, da bi pritisnili na župana za dosego ugodnosti ali preprosto za brezplačno kampanjo pred novimi volitvami. Brezplačno kampanjo za svojo novo stranko bi si z zbiranjem podpisov za odstavitev mariborskega župana Andreja Fištravca, lahko, denimo, poskusil zagotoviti nekdanji mariborski župan Franc Kangler. A prihodnje leto še ne. Kangler Fištravca prihodnje leto, tudi če bo sprememba ureditve potrjena, ne bo mogel odstavljati. Institut odpoklica bi namreč veljal šele po prvih rednih lokalnih volitvah, ki bodo leta 2018.
Le enkrat v mandatu
Odpoklic bo dovoljen le enkrat v mandatu, ne bo pa ga mogoče sprožiti kadarkoli. Prepoved bi veljala v prvem letu po županskih volitvah in 16 mesecev pred pretekom mandata župana. Če ponazorimo: če bi institut že veljal, bi moral Kangler najpozneje do srede prihodnjega leta zbrati podpise nekaj več kot tisoč volivcev, kar je tri odstotke od 35.355 volivcev, ki so glasovali v prvem krogu zadnjih županskih volitev. Občinska volilna komisija bi mu, če bi mu to uspelo, morala določiti 35-dnevni rok, v katerem bi zbiral še deset odstotkov glasov vseh volivcev, da bi res dosegel volitve o odpoklicu Fištravca. Kvota desetih odstotkov podpisov velja za občine, v katerih živi več kot 100.000 prebivalcev, takšni pa sta pri nas le dve: Maribor in Ljubljana. V manjših občinah bo odstotek precej višji. V najmanjših kar 30-odstoten.
Pred dvema letoma je bilo v Mariboru 93.279 volilnih upravičencev. To pomeni, da bi moral Kangler zbrati podpise okoli 9328 volivcev. To je več podpisov, kot je imel Kangler volivcev v drugem krogu županskih volitev pred dvema letoma.
Ko pištolo vidiš, je prepozno
Če bi, denimo, Kanglerjevi Novi ljudski stranki le uspelo zbrati dovolj podpisov, bi v Mariboru morali razpisati volitve ljudstva o odpoklicu Fištravca, ki bi bil razrešen, če bi bila za odpoklic večina glasujočih in če bi glasovalo najmanj 19.416 volivcev. Teoretično bi za odstavitev lahko bilo dovolj tudi 10.000 glasov proti županu. V drugem krogu je Fištravca pred dvema letoma izvolilo 21.574 volivcev. Za Kanglerja jih je takrat glasovalo 7370.
Če bi bila večina za odpoklic, bi bil z objavo rezultata župan odstavljen, v mestu pa bi začasno oblast prevzel eden od podžupanov ali drug občinski funkcionar. Hkrati bi se začeli postopki za volitve, na katerih bi izbirali župana, ki bi mesto vodil do rednih lokalnih volitev. Na nadomestnih volitvah bi lahko kandidiral tudi odstavljeni Fištravec. Ker volimo po dvokrožnem večinskem sistemu, ni mogoče izključiti, da bi volivci morali na volišča dvakrat, da bi po odpoklicu dobili novega ali starega župana.
Nekdanji član državne volilne komisije in strokovnjak za volilno pravo iz Maribora Jurij Toplak opozarja, da bi se lahko zgodilo, ker sta potem mogoča še dva kroga na rednih volitvah, da bi morali volivci kar petkrat na volišča, zato predlaga: »Iz finančnih in praktičnih razlogov bi bilo prav, da se skupaj z odpoklicem izvedejo še volitve novega župana. Takšen odpoklic, nekakšna konstruktivna nezaupnica, je bil na primer odpoklic guvernerja Kalifornije Graya Davisa leta 2003, ko so volivci isti dan med 135 kandidati izbrali tudi novega guvernerja Arnolda Schwarzeneggerja.« Toplak je ocenil, da so odpoklic, kjer ga poznajo, uvedli kot orodje proti korupciji in državljani so z njim zadovoljni. »Po anketah v ZDA odpoklic podpira več kot tri četrtine ljudi, veliko podporo ima tudi drugje, kjer ga uporabljajo (Švica, Avstrija). Postopki odpoklicev so redki, a ko se zgodijo, so navadno uspešni. Pravijo, da je odpoklic kot nabita pištola za zaprtimi vrati, katere se župan ves čas zaveda, a je ne vidi. Če jo zagleda, je prepozno,« je povedal Toplak.
Kako v malih občinah
Drugačni bodo pogoji, ko gre za število potrebnih podpisov v najmanjših občinah. V Hodošu, kjer je bilo na zadnjih volitvah le 276 volilnih upravičencev, je bil že v prvem krogu s 133 glasovi izvoljen Ludvik Orban, ki je bil tudi edini kandidat za župana. Tri odstotke za začetek zbiranja podpisov za odstavitev Orbana bi tam pomenilo, da mora zahtevo podpisati le šest občanov, vendar zakon določa, da je najmanjše potrebno število 15. Ena sama družina tako postopka verjetno še ne bi mogla sprožiti. Da bi prišlo do volitev, bi morali zbrati podpise 30 odstotkov volivcev. Pogoj 30 odstotkov velja za vse občine z manj kot 5000 prebivalci, takšnih pa je v državi 110 ali približno polovica vseh. Trideset odstotkov volivcev v Hodošu pomeni 83 občanov. Teoretično bi na volitvah za odstavitev župana zadoščalo že nekaj več kot 60 glasov. A če bi bil Orban na poznejših predčasnih volitvah po odstavitvi morda spet edini kandidat, bi mu za izvolitev zadoščal že en sam glas.
Na zadnjih lokalnih volitvah je bil v 36 občinah sicer le en kandidat za župana, mnogi od teh so bili brez protikandidata že na prejšnjih volitvah.
Saša Zagorc
predstojnik katedre za ustavno pravo
Nisem naklonjen institutu odpoklica županov. Ideja stabilnosti mandatov županov ima svoje prednosti: da imajo vsi župani isti mandat, ki ga načelno ni mogoče prekiniti. To zahteva tudi večjo odgovornost volivcev pri izbiri, ko odločajo.
Jurij Toplak
strokovnjak za volilno pravo
Najpomembnejše je število podpisov, potrebnih za sprožitev postopka odpoklica. Pomembno je, kaj želimo doseči: ali vezanost župana na mnenje volilnega telesa, kjer bo župan ves čas pazil, da bi temu ugajal, ali odgovornost županov v primerih popolne izgube podpore. Nižje ko je število podpisov, ki se zahteva za sprožitev postopka, bolj bodo trhle noge stola, na katerem župan sedi in bolj bo vezan na sprotno mnenje volivcev. Po predlogu, ki je pred poslanci, mora odpoklic podpreti veliko volivcev, kar ocenjujem za dobro.
Bojan Kontič
predsednik Skupnosti občin Slovenije
Da bi volivci imeli možnost odpoklicati župana, če z njegovim delom ne bi bili zadovoljni, ni mogoče nasprotovati. V Sloveniji se še tako dobre rešitve izjalovijo, kot institut referenduma, ki se pogosto zlorablja za politične namene in obračunavanja. To se bo zgodilo tudi pri odpoklicu župana. Lokalna samouprava je eden redkih dobro delujočih sistemov in predlog odpoklica župana ga lahko zamaje. Temu zato nasprotujem tudi zato, ker zakon prinaša le odpoklic župana, ne pa tudi občinskih svetov in na državni ravni izvoljenih predstavnikov. A očitno nekomu, ki na tej ravni nima moči, to zelo ustreza.
Robert Smrdelj
predsednik Združenja občin Slovenije
Odpoklic župana bo stabilnosti sistema lokalne samouprave zadal zelo resen udarec. Težko ga bo vzpostaviti tako, da ne bo politično zlorabljen. Odpoklic je instrument za občane in naj ne bi bil orodje opozicijske politike, kar pa je skoraj nemogoče preprečiti. Tak odpoklic je le skrajšanje mandata in s tega vidika pomembno posega v instrument volitev, hkrati pa je jasno, da večina županove politične konkurence sedi v občinskem svetu, zato je najboljši način preprečevanja političnih zlorab, da se z odpoklicem prekine vse funkcije v občini in izvede nove lokalne volitve.
