Boris Koprivnikar: Vedno sem opozarjal, da zniževanje plač ni smiselno

Ključne resurse, ki so zdaj razdrobljeni med različne službe in organizacije, je treba uskladiti v delujoč sistem.

Objavljeno
29. september 2014 22.40
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Pred novim ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem je veliko nalog, verjetno največja in tista, s katero se vladi najbolj mudi, so varčevalni ukrepi plačne politike v javnem sektorju, o katerih se bo kmalu začel pogajati s sindikati. Podrobnosti še ne razkriva, razumeti pa je mogoče, da bodo upoštevali predloge njegovega predhodnika, ministra Gregorja Viranta.

Tudi ta vlada je nekoliko spremenila svojo sestavo, kaj si obetate od njene reorganizacije in večjega števila ministrstev?

Ločitev javne uprave in ministrstva za notranje zadeve je vsekakor smiselna, saj je narava njunega delovanja precej različna. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je izrazito horizontalno, naša osnovna naloga je zagotavljati možnosti za delo vseh drugih ministrstev, ta pa opravljajo vsebinske naloge. Če MJU ne opravlja učinkovite podporne vloge vsem drugim, v resnici nima razlogov za lasten obstoj. Te naloge so se v preteklih letih precej razdrobile, od upravljanja stvarnega premoženja, preglednosti zakonodaje do procesov informatizacije, s katerimi imamo zdaj velike težave. Osamosvojitev MJU je izjemno pomembna ravno zato, da se lahko znotraj enega ministrstva posvetimo podpornim nalogam, ki veljajo za vladne službe in tudi za širši javni sektor.

Se ne bojite, da bi zaradi tega zastalo delo vlade?

Ne. Ministrstva so že doslej delovala v zaključenih organizacijskih enotah. V tem ne vidim težav tudi zato, ker te spremembe ne pomenijo vpeljave popolnoma drugačnega sistema, temveč evolucijo. Na številnih področjih smo zadnja leta nazadovali, nekatere sisteme smo imeli bolj urejene in pregledne, bolj centralizirane in učinkovite. Zaradi tega imajo vsi vladni resorji težave.

Bodo reorganizaciji ministrstev sledili globlji posegi v delovanje državne uprave?

Želim poudariti, da ne govorimo o reorganizaciji. Govorim o razvoju podpornih mehanizmov. Ne govorim o preimenovanju oddelkov in služb, temveč samo o tem, da je treba ključne resurse, ki so zdaj razdrobljeni med različne službe in organizacije, uskladiti v delujoč sistem. V drugačnih organizacijskih shemah nikakor ne vidim prednosti. Če ponazorim s področjem informatike: ne gre za to, da bomo zdaj ponovno reorganizirali obstoječe službe, ki jo zagotavljajo, temveč da jih bomo začeli povezovati v obvladljivo celoto. Podobno je pri upravljanju stvarnega premoženja države, ki je zdaj breme posameznih ministrstev, s katerim se nihče konkretno ne ukvarja. Tukaj so možni veliki prihranki. Navsezadnje smo se v samem sistemu javnih uslužbencev znašli v pat položaju, v katerem se sprejema sedanja ureditev, stroški se znižujejo samo s plačami, kar dolgoročno ni modro in pri čemer smo prihranke, ob takšni organiziranosti, že skoraj izčrpali.

Javnost vas pozna kot predsednika skupnosti socialnih zavodov, kjer ste večkrat opozorili na škodljivost varčevalne politike preteklih vlad. Zdaj ste minister v vladi, ki je tudi napovedala varčevanje, ki bo izvedeno pretežno v javnem sektorju.

Delal bom natanko to, na kar sem prej opozarjal. Nikoli nisem oporekal varčevalnim ukrepom, bil sem pa odločen nasprotnik linearnih načinov varčevanja. To pomeni, da se sisteme pusti, kot so organizirani, samo da jim damo manj denarja. Taki varčevalni ukrepi so škodljivi. Varčevalni ukrepi v smislu optimizacije in zmanjšanja stroškov kot posledice boljše organiziranosti pa prinašajo bistveno večje prihranke. Vedno sem opozarjal, da zniževanje plač zaposlenim, ki, v primeru socialnih zavodov, niti niso bile v veliko breme proračunu, ni smiselno. Vladi smo vedno predlagali: dajte nam možnost, da bomo za ista ali manjša sredstva sami organizirali svoje delo, in zagotavljam vam, da bomo bolj učinkoviti. To je priložnost, ki smo si jo želeli, pa je nismo dobili, in na tem želim graditi.

Vaša prva večja naloga bodo pogajanja s sindikati javnega sektorja o politiki plač v prihodnjem letu. Boste upoštevali predloge, ki jih je pripravil vaš predhodnik, minister Virant?

V tem trenutku sem težko konkreten, ker vladna izhodišča še niso sprejeta, jih pa te dni intenzivno pripravljamo. Treba je določiti finančne okvire, kaj še lahko financiramo. To so neprijetna dejstva, ki jih je, žal, treba sprejeti. Drugi del zgodbe, ki se mu še bolj posvečamo, pa je ravno to, kje najti prihranke in zagotoviti, da ne bomo vedno znova pritiskali samo na zaposlene in njihove plače, temveč da bomo z optimizacijo sistema našli prihranke, tudi zato, da bodo lahko javni uslužbenci tudi bolje nagrajeni. To je vedno dvorezen meč: če želiš imeti za ista sredstva bolje nagrajenega javnega uslužbenca, jih moraš bolje organizirati, da jih boš imel manj. Če jih imaš manj, pa to pomeni, da boš imel manj služb. In tukaj smo našli nekaj zanimivih rešitev, ki bi dale rezultate tudi kratkoročno, dejstvo pa je, da jih ne bomo mogli izvesti že letos.

Ste lahko bolj konkretni; s čim boste prišli pred pogajalske partnerje?

Ne z obljubami, temveč s konkretnimi načrti, ki pa bodo odvisni od vseh partnerjev. Spremembe sistema ne more izvesti samo vladna ali sindikalna stran, ne nazadnje mora biti vanje vključeno tudi gospodarstvo. Upam, da bodo ta načrt, ki ga pripravljamo, vse strani razumele kot korak v pravo smer, saj smo v dosedanjih pogajanjih dosegli pat položaj, ki ne omogoča niti večje učinkovitosti javnih sistemov niti boljšega položaja zaposlenih. Konkretno o ukrepih ne želim govoriti, saj še niso usklajeni niti na ravni vlade. Vladna izhodišča bodo znana v nekaj dneh. Tudi pri ukrepih na področju plač odločno zavračam logiko, da se vse začenja znova. Ravno nasprotno, iščemo možnost nadaljevanja. Menim, da moramo izhajati iz tega, kar je že bilo doseženo, saj je to dobra podlaga, s katere lahko nadaljujemo.