Tiskane izdaje
Ljubljana - »Skupaj, končno vsi,« je slogan, s katerim bo Borut Pahor na jesenskih predsedniških volitvah prepričeval volivce naj ga podprejo. Paradigmatično vsebino svoje kandidature je strnil v petih točkah: osredotočanje na probleme in ne idelogijo, oblikovanje nacionalnega programa, enotnost naroda, spoštovanje različnosti, strpnost in krepitev optimizma.
Na prvo mesto je postavil sposobnost osredotočenja na realne probleme, ideološki spori so zanj politični balast, ki jemljejo prepotrebno energijo. Drugič, prizadeval si bo za oblikovanje nacionalnega programa, podobnega tistemu iz sredine osemdesetih let, ki je nastal v okviru Nove revije. S tem želi oblikovati več kot le soglasje o nacionalnem razvoju, ampak to, »kako bomo Slovenci ohranili samobitnost, identiteto in samostojnost v Evropi, ki se hkrati deli in povezuje." Pahor vidi prihodnost Slovenije v bolj povezanem delu EU. Tretjič, velike probleme je po njegovem mogoče rešiti le pod pogojem, če bodo prebivalci Slovenije bolj složni. »Razklani smo šibki, enotni smo močni, enotni obstanemo, razklani pademo,« je dejal Pahor.
Pod četrto točko programa uvršča spoštovanje različnosti, ob hkratnem naporu za oblikovanje skupnih ciljev. » Pri tem je lahko vloga predsednika bistvena, da strpno prispeva k spoštovanju drug drugega, a hkrati prispeva h krepitvi tega, kar nam je vsem skupno,« je poudaril Pahor. In nazadnje, želi predsedniški kandidat sodelovati pri oblikovanju vzdušja samozaupanja in realnega optimizma med ljudmi, ki se jih vse bolj loteva strah zaradi krize.
Pahor v oceni možnosti uspeha na jesenskih predsedniških volitvah pravi, da bo težko premagati aktualnega predsednika republike Danila Türka. »Če me je leta 2007 pred odločitvijo o kandidaturi za predsednika vlade navdihovala misel Johna F. Kennedya, da se odloča za nekaj, ker je težko, ne zato, ker je lahko, potem me v letošnji kampanji navdihuje misel enega od sodelavcev Steva Jobsa. Ta je rekel sledeče: naredili so nekaj zato, ker niso vedeli, da je nemogoče. Mislim, da mi bo to uspelo na teh volitvah - premagati predsednika, ki ima za sabo uspešen madnat, brez dramatičnih napak,« je dejal Pahor. Poudaril je, da ne kandidira, ker bi menil, da je Türk slab predsednik, ali da bi kandidiral proti komur koli, temveč kandidira zaradi ideje, za katero stoji. Po njegovem se je Slovenija leta 2012 znašla v prelomnem obdobju, ko potrebuje »malce drugačnega predsednika.«
O finančni plati svoje predsedniške kampanje je dejal, da bo ta skromna, finančna sredstva bo zbiral s pomočjo stranke SD, sama stranka pa denarja ne bo prispevala. Po njegovem ne bo imel dovolj sredstev za televizijske oglase in jambo plakate. Sicer pa, kot je dejal: »Če denar odloča o predsedniku republike, potem nisem pravi kandidat. Moja ideja je močnejša od denarja.«
Pahor je opozoril da bodo jeseni okoliščine, ko bo potekala predsedniška kampanja, politično precej surove. Eden od razlogov za to vidi v morebitnem padcu fiskalnega pravila, če ga bo na glasovanju državni zbor zavrnil. Vpis pravila v ustavo je po njegovem neizogiben, ker da so tako sklenili z ratifikacijo fiskalnega pakta. Vsaka drugačna rešitev bi po Pahorjevem mnenju sporočila domači in tuji javnosti, da Slovenija nima dovolj velike želje po konsolidaciji javnih financ. »S padcem fiskalnega pravila bi nastale širše in resne politične posledice,« je prepričan Pahor, zato svetuje koaliciji naj poskusi pred glasovanjem z novim krogom pogovorov. Kot je znano, vnos fiskalnega pravila v ustavo nima potrebne dvotretjinske podpore, saj mu nasprotujejo v Pozitivni Sloveniji in SD.
