Tiskane izdaje
Ljubljana – Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je včeraj preveril podporo svoje baze po propadlih pogajanjih z vlado. Najbrž tudi zato, da pokaže, da med tistimi, ki jih zastopa, še vedno uživa polno zaupanje.
Šolniki, ki so v zadnjem mesecu in pol dvakrat popolnoma prekinili delo za izpolnitev svojih zahtev, čeprav so ostali praznih rok, podpirajo svoje pogajalce z Branimirjem Štrukljem na čelu. To je sporočilo včerajšnje seje glavnega odbora Sviza, na kateri je sam glavni tajnik dal pobudo za izrekanje o zaupnici. Po njegovih besedah gre za del notranje demokracije v sindikatu. Dejansko pa izid v nobenem trenutku ni bil v negotovosti, ampak je bilo uradno preverjanje razpoloženja bolj potrjevanje mandata vnaprej.
V javnosti je bilo mogoče slišati marsikatero ostro besedo na Štrukljev račun, posebno po tem, ko naj bi se Svizova in vladna pogajalska skupina že uskladili, a na koncu nista sklenili dogovora. Vsaka stran ima svojo interpretacijo, ob odstopu pa jim je predsednik vlade sporočil, da bodo zdaj »čakali na naslednjo priložnost«. Kake resne opozicije pa Štrukelj, ki je bil eden od ustanoviteljev Sviza in že 22 leti vodi ta največji sindikat v državi, v lastnih vrstah nima.
Člani Sviza, ki jih je okoli 40.000, naj bi razumeli, da so se njihovi pogajalci potrudili in delali po svojih najboljših močeh. Premiera v odstopu Mira Cerarja obtožujejo izmišljotin in manipulacij. Njegovo izjavo, da naj bi učitelji zahtevali takšno zvišanje, da bi bili plačani bolje od zdravnikov in univerzitetnih profesorjev, razumejo kot poskus demonizacije Sviza, ki naj bi članstvo odvrnil od sindikata.
Kar pa se, kot zagotavljajo, ni zgodilo. Če že, je trenutno kvečjemu vprašanje radikalizacije stavke v času, ko ni polno delujoče vlade – politične stranke namreč želijo prisiliti, da se eksplicitno opredelijo do konkretnih zahtev in dajo kvalificirane odgovore, ki bodo zavezujoči za tiste, ki bodo sestavljali novo vlado.
Pod plazom obtožb
Štrukelj, ki že 12 let vodi tudi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (ta združuje sedem sindikatov, ki skupaj predstavljajo več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju, aprila pa se bo najbrž potegoval na nov mandat), se je sicer znašel tudi pod plazom obtožb sindikalnih kolegov iz druge pogajalske skupine javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, in se zavzema za linearna povišanja. »Skupina manjših sindikatov ni želela priznati dejstva o izrazito slabšem vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela. Startali so iz fiktivne predpostavke, da je mogoče vse rešiti s tem, da se da vsem enako. Kar seveda ni mogoče, če povprečna plača učitelja za okoli 500 evrov zaostaja za uradnikovo. Nam ni ostalo drugega, kot da specifične zahteve obravnavamo na ločenih pogajanjih,« se je branil Štrukelj, ki je že več mandatov tudi državni svetnik.
Kako hude so zamere med njimi, kljub določenim pozivom po enotnosti, kaže petkov dopis Gorazda Kovačiča, predsednika stavkovnega odbora visokošolskega sindikata, ki spada v Počivavškovo skupino. V dopisu Kovačič obtožuje Sviz, da je s svojimi nesorazmernimi zahtevami prispeval svoj delež k padcu vlade in propadu sindikalnih dosežkov. Trdi, da Sviz ni zanimala ne skupina J ne kdo drug, da so za učiteljstvo zahtevali še več od »nepremišljene vladne ponudbe«, za ostale pa nič. In da so drugi sindikati ta privilegij blokirali.
»To pismo je nekorektno. Stavka je bila vezana na 47.000 zaposlenih strokovnih delavcev, od pomočnic vzgojiteljic, do svetovalnih delavcev in knjižničarjev. Gre za poskus neke redukcije, ki ni povezan z dejstvi. Popolnoma enostranske so trditve, da se nismo zavzemali za izboljšanje visokošolskih učiteljev – ena od stvari, ki je ostala odprta, je bilo prav zvišanje pri strokovnih delavcih na univerzi, kjer smo predlagali zvišanje za tri plačne razrede. Zadaj vidim zgolj prizadevanje, da bi si z enostranskimi trditvami, ki postavljajo Sviz v negativno luč, ta sindikat, ki ima okoli 600 članov, povečal njihovo število. Etično bi bilo, da to dela z resničnimi trditvami,« se je odzval glavni tajnik Sviza, ki bo novembra po vsej verjetnosti spet kandidiral na položaj.
