Brez odškodninske imunitete

Ljubljana – Zdravniški sindikat Fides bo premierki Alenki Bratušek predlagal, naj pooblasti državno pravobranilstvo za vložitev odškodninskega zahtevka proti ministru, ki je odgovoren za nespoštovanje pravnomočne sodbe sodišča o izplačilu plač javnim uslužbencem. Ta minister je Gregor Virant.

Očitek Virantu je, da je marca letos kot minister za notranje zadeve in javno upravo v imenu države na vrhovnem sodišču izpodbijal odločitev delovnega in socialnega sodišča o izplačilu tretje četrtine plač. Vrhovno sodišče je zdaj potrdilo odločitev prvo- in drugostopenjskega sodišča, kar bo državi poleg 170 milijonov evrov prineslo še dodatnih sedem milijonov evrov stroškov.

»Nespoštovanje pravnomočne odločitve delovnega in socialnega sodišča bo povzročilo, da bo treba iz javnih sredstev plačati javnim uslužbencem še zamudne obresti za čas od marca 2013 zaradi zavlačevanja, kar po naših ocenah znaša okoli sedem milijonov evrov. Gre za pomanjkljivo skrbnost resornega ministra,« je zapisal v sporočilu za javnost Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa. »Prav tipično in aktualnim družbenim dogajanjem podobno je, da se kot rešitelji ponujajo ljudje, ki so problem povzročili,« se je odzval na pričakovanje vlade, da bo rešil težavo zaostalega izplačila ravno Virant.

Sodba vrhovnega sodišča je po mnenju Kuštrina »logična in pričakovana. Dokončno je razgalila vso bedo povezanosti nekaterih sindikatov javnega sektorja s politiko, zlasti Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Posledica takih kupčij je tudi zakon o sistemu plač v javnem sektorju z vsemi anomalijami. Ta povezanost je enako škodljiva kot povezanost in vpliv politikov na poslovanje in odločitve bank,« je dejal Kuštrin. Fides ne bo privolil v linearno znižanje plač.

Pirnat: Sodišča bodo zasuta

»Ministri nimajo odškodninske imunitete, za svoja dejanja tudi odškodninsko odgovarjajo,« je prof. dr. Rajko Pirnat potrdil možnost, da državno pravobranilstvo zahteva od kateregakoli ministra odškodnino. Že predlog zakona je lahko ravnanje, ki je povzročilo škodo, je navedel Pirnat. Pri presoji se vedno upošteva, ali je obstajal naklep za povzročitev škode oziroma ali je bila škoda posledica hude malomarnosti pri delu. Pirnat je opozoril, da je sodba vrhovnega sodišča deklarativna, to pomeni, da sindikati na njeni podlagi ne morejo uveljavljati premoženjskih terjatev svojih članov. Če bi javni uslužbenci hoteli uveljaviti svojo pravico, bi morali na podlagi te sodbe vsak posebej vložiti tožbo, v kateri bi zahtevali izvršbo v državnem proračunu za svoj znesek. Tožb bi bilo torej toliko kot javnih uslužbencev.

Javnih uslužbencev je okoli 160.000. Sodba vrhovnega sodišča se sicer ne nanaša na vse (plačna nesorazmerja so bila v osnovnih in srednjih šolah odpravljena že prej), a bi bila sodišča vseeno zasuta z delom. »To se ne sme zgoditi. Zadevo je nujno treba urediti s posebnim zakonom,« je poudaril. Toda: »Nesprejemljivo je, da bi se za toliko znižale plače. To je norčevanje iz javnih uslužbencev in iz sodišča,« je Rajko Pirnat komentiral Virantov predlog za petodstotno znižanje plač javnim uslužbencem.