Bruselj začel zategovati zanko

Bruselj – Zaradi bančne polomije, javnofinančnih gibanj (velik primanjkljaj) in gospodarskega položaja (recesija) je Slovenija pod strogim drobnogledom evropske komisije.

To je finančni minister občutil v Bruslju, ko je moral na zasedanju evrske skupine, na katerem so se ukvarjali predvsem z Grčijo, pojasnjevati slovenske ukrepe za doseganje ciljev. Ko je bilo konec maja Sloveniji zagotovljeno podaljšanje roka za zmanjšanje presežnega primanjkljaja za dve leti, do leta 2015, si je vlada oddahnila. Toda strukturni primanjkljaj bi že letos morala znižati za 0,7 odstotne točke. Slovenska vlada cilj že razglaša za neuresničljiv. V prihodnji dveh letih bi moralo slediti še znižanje za polovico odstotne točke.

Ker se v Bruslju zavedajo, da bi odlašanje pomenilo, da cilji spet ne bodo doseženi, je razumljivo, da od Ljubljane pričakujejo več »naporov«. Slovenija je ob Španiji edina država s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji in Bruselj lahko kadarkoli sproži postopek. Poleg tega je v okviru poglabljanja gospodarskega upravljanja v EU dobil novo pristojnost: proti državi lahko sproži postopek poglobljenega nadzora, v okviru katerega lahko zahteva dodatne ukrepe in pošlje posebne misije v članico, ki pregledajo finance in druge zadeve.

Tudi v evropskem parlamentu (ki glede vprašanj, ključnih za bitko s krizo v Sloveniji, ne more soodločati) spremljajo dogajanje s čedalje večjo zaskrbljenostjo. Ko je minister Čufer v parlamentarnem odboru za finance odgovarjal na poslanska vprašanja, ga je nemški liberalec Wolfgang Klinz opozoril, da je v govoru položaj prikazal pozitivno, čeprav je ta v resnici alarmanten. Omenil je, da se o privatizaciji le veliko govori in da je v javnem sektorju veliko preveč zaposlenih.

Na vprašanje Klinza, ali bo Slovenija na koncu zaprosila za pomoč iz kriznega sklada ESM (povezana bi bila s pogoji, kakršni so reforme in še strožje zategovanje pasu), je Čufer samozavestno odgovoril, da bomo kaosu, ki smo ga naredili sami, kos sami. Tako naj ne bi potrebovali denarja evropskih partnerjev. Sicer je moral minister od poslancev slišati kar nekaj očitkov Sloveniji glede pomanjkljive pokojninske reforme, neuresničevanja obljub o privatizaciji in lenobi po uspešnih letih (zeleni Philippe Lamberts).

Slovenski poslanec Alojz Peterle (NSi) je glede slabe banke vprašal, zakaj se govorica Bruslja o hitrosti prenosa terjatev razlikuje od govorice Ljubljane. »Komisija vztraja pri čistih računih,« je opozoril. Glavni vzrok za slovenske težave da je politično bančništvo, ki ni bilo v interesu ljudi. Čuferja je vprašal, kako bodo med sanacijo bank zavarovali interese davkoplačevalcev. Po besedah Čuferja je cilj vlade transparenten prenos, izpeljati pa so ga hoteli že poleti, a zahteve Bruslja po temeljitem in neodvisnem pregledu bančnega sektorja so zavrle uresničitev cilja.