Bucik: Juncker premierke v odhodu ne more ne povabiti na pogovor

Poznavalec evropske politike Marko Bucik pogreša pogovor o primernem področju za evropskega komisarja.

Objavljeno
01. september 2014 22.18
Ljubljana 11.01.2012 - student.foto:Blaz Samec/DELO
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja
Ljubljana – Zaradi protokola,­ pritiskov in dejstva, da sta ­druga dva predlagana kandidata nižje po rangu, predsednik evropske komisije skoraj ne more ne povabiti Alenke Bratušek na pogovor, ne glede na to, kakšne načrte ima z njo, je prepričan poznavalec evropske politike Marko Bucik.

Toda zgodba o imenovanju evropskega komisarja, ki prihaja iz Slovenije, s tem še ni končana. Včerajšnja uradna informacija, da je predsednik Jean-Claude Juncker na pogovor povabil le Alenko Bratušek, ne pa tudi drugih dveh kandidatov, Tanje Fajon in Karla Erjavca, po mnenju Marka Bucika verjetno napoveduje, da bo Bratuškova, če bo pogovor opravila korektno, izbrana in poslana na zaslišanje pred evropski parlament, kjer pa je postopek manj predvidljiv.

Takšno je njegovo stališče tudi zato, ker bi si Juncker z imenovanjem Bratuškove »nakopal relativno malo sovražnikov«, saj stranka Mira Cerarja ni v nobeni evropski politični skupini, po drugi strani pa bi s to odločitvijo prisluhnil željam skupine ALDE, ki za zdaj ostaja praznik rok.

V tujini izbira slovenskih predstavnikov za evropske komisarje ni dobila tako negativne interpretacije kot doma. Za Junckerja tako preiskava na komisiji za preprečevanje korupcije ni ključna, bo pa o njej verjetno spregovoril z Bratuškovo. V svoji dolgi evropski karieri je videl že vrsto imenovanj in seznam slovenskih kandidatov se mu verjetno »ne zdi eksotičen«. Velika večina kandidatov trenutno zaseda ministrske položaje. Navsezadnje je bil v zadnji sestavi komisije tudi Jyrki Katainen, ki je postal kandidat le nekaj tednov za tem, ko je odstopil kot premier, potrdila pa ga je tako rekoč njegova vlada.

Pri nas se, drugače kot v nekaterih drugih državah, na žalost več časa pogovarjamo le o imenih, nič pa o tem, katero področje bi bilo za Slovenijo najbolj pomembno.

Med področji, ki jih omenja Bratuškova – proračun, kohezija in promet –, se mu zdi zanimivo zadnje, mogoče tudi področji širitve in okolja. Treba je tudi razumeti, da evropski komisarji primarno skrbijo za evropsko dobro ne glede na to, iz katere države prihajajo, toda v praksi so to tudi ljudje, ki ohranijo posluh za specifične interese države, iz katere prihajajo.