Bulčeva po kostanj v Junckerjevo žerjavico

Bruselj – Izvoljeni predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo danes zvečer ob 18. uri v bruseljski palači Charlemagne, kjer ima sedež njegov štab, opravil intervju s slovensko kandidatko za komisarko, podpredsednico vlade Violeto Bulc.

Za vrh v Bruslju je bila Bulčeva do zdaj popolna neznanka, zato se je v zadnjih dneh povečalo zanimanje za njene izkušnje in delo. Juncker hoče o Bulčevi izvedeti čim več. Septembrski intervjuji z drugimi kandidati za komisarje so bili razmeroma kratki. Trajali so približno pol ure. Kaj se bo zgodilo po pogovoru z Bulčevo, ostaja nejasno. »Vse je odvisno od tega, kako se bo izteklo zaslišanje,« je povedal Junckerjev glasnik Margaritis Schinas. Juncker je v stalnih stikih s premierom Mirom Cerarjem in parlamentarci, da bi dosegli široko sprejemljivo rešitev.

Po intervjuju bo jasno, ali je za Junckerja kandidatka sprejemljiva in katero področje bi dobila. Ker skoraj nima izkušenj v politiki ali na ministrstvih, je povsem negotovo, ali bo slovenska komisarka lahko obdržala podpredsedniških položaj za energetsko unijo. Ko je Juncker sestavljal komisijo, je namreč na sedem podpredsedniških položajev imenoval izkušene politike, ki naj bi imeli bolj politično vlogo usklajevanja komisarjev in bi vodili prednostne projekte v petletnem mandatu komisije.

Vključevanje nove kandidatke v Junckerjevo ekipo je povezano s kar zapletenimi postopki. Če bo Bulčeva prepričala Junckerja, bodo članice v svetu EU morale najprej potrditi novi seznam kandidatov, na katerem bo namesto Alenke Bratušek Bulčeva. Čeprav je postopek pisen in seznam potrdijo vlade, po Schinasovih besedah lahko traja dan ali dva. Poleg tega bo moral Juncker – če Bulčeve ne bo obdržal na položaju za energetsko unijo – narediti še nekaj zamenjav v sestavi komisarske ekipe. To bo znano v prihodnjih dneh.

Postopki bi bili seveda najlažji, če bi Slovenija ohranila položaj. Kot kandidata za podpredsedniški položaj, predviden za Bratuškovo, sta se v zadnjih dneh ob dosedanjem komisarju za energijo Nemcu Güntherju Oettingerju, ki naj bi v Junckrejevi komisiji prevzel resor za digitalno gospodarstvo, omenjala še Bolgarka Kristalina Georgieva (podpredsednica za proračun) in Slovak Maroš Šefčovič (komisar za transport). S premikom na kadrovski rubikovi kocki bi se sprostil en položaj, ki bi ga zasedla Bulčeva, če se Juncker ne bo odločil za kakšno zamenjavo.

Rešiti bo treba tudi vprašanje Madžara Tibora Navracsicsa, ki ga evropski poslanci nočejo na predvidenem položaju. Predvsem parlamentarci hočejo čim manj sprememb, saj vsak prevzem drugega položaja v komisiji zahteva novo zaslišanje. Poljski konservativec Jerzy Buzek, predsednik odbora za okolje, ki je tudi zaslišal Bratuškovo, je izrazil željo, da ne bi bilo več kot treh premikov, saj bi se v nasprotnem primeru postopki lahko preveč zavlekli in ogrozili pravočasno potrditev komisije v parlamentu pred začetkom njenega dela 1. novembra.

Spoštovanje tega roka ostaja nerešeno. »Ne morem vam jamčiti, a prizadevali si bomo za uresničitev tega cilja,« je o roku povedal Schinas. Predvsem časa za pripravo kandidatke ali kandidatov ne bo veliko, saj bi zaslišanja morala biti že prihodnji teden. Pred desetimi leti je med obema krogoma zaslišanj minil več kot mesec dni.

Roki so zelo tesni in zamuda ni izključena, četudi si tako v parlamentu kot pri Junckerju, vsaj v uradnih izjavah, prizadevajo, da bi jo preprečili. Če cilj glede potrditve nove komisije na zasedanju že prihodnji teden ne bo izpolnjen, bi bila nova komisija lahko potrjena na tako imenovani mini plenarki 12. in 13. novembra v Bruslju. Zamuda pri začetku delovanja komisije je bila v zadnjih mandatih sicer redna praksa.