Tiskane izdaje
Ljubljana – Osrednji zakon reforme - o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ) - je pripravljen za obravnavo v koaliciji, smo izvedeli na ministrstvu za zdravje. To je zakon, o katerem je premier sredi decembra trdil, da je z njim zadovoljen, a takrat izračunov še ni bilo. Zdaj pa so.
Ministrici za zdravje in za finance Milojka Kolar Celarc in Mateja Vraničar Erman sta prejšnji teden uskladili izračune v zvezi z novo dajatvijo. To pomeni, da ministrici upoštevata koalicijske napovedi in da bosta predlagali ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja (gre za ukinitev doplačil k storitvam) in uvedbo nove obvezne dajatve. Kolikšna bo dajatev za posamezne skupine prebivalcev, je za zdaj še strogo varovana skrivnost, saj mora predlog najprej obravnavati koalicijski vrh in ga odobriti ali pa zavrniti. Neuradno smo izvedeli še, da predlog zakona ne predvideva zmanjšanja pravic.
Zakon o pacientovih pravicah
Zasebne zavarovalnice - Triglav zdravstvena zavarovalnica, AS in Vzajemna - tako iz tega vira ne bodo dobile novih produktov za trženje. Del njihove prihodnje dejavnosti bo vezan na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vseh pravic za dolgotrajno oskrbo ne bo zagotavljal iz javnega denarja.
Nujna za izvedbo zdravstvene reforme je sprememba vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Ali bo spremembe uvedel zakon, ki ga bo pripravilo ministrstvo za zdravje, ali zakon, ki bo veljal za vse javne zavode, z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem še ni dorečeno. Tak zakon je parlament obravnaval že v času vlade Boruta Pahorja, a je bila vlada nato zamenjana in zakon je romal v predal.
Prvi korak reforme, novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, bo po napovedi ministrstva vlada obravnavala še ta mesec.
Samo še tri dni (do četrtka) zbira ministrstvo za zdravje pripombe na predlog novele zakona o pacientovih pravicah, nato pa ga namerava marca poslati na vlado. Bistveni novosti sta najdaljši dopustni čas čakanja v čakalnici – do 30 minut – in napotnica hitro, ki zagotavlja pacientu (na papirju) pravico obiskati zdravnika v 14 dneh.
Najdaljši dopustni čas v čakalnici se začne šteti od ure, ko je pacient naročen na pregled, do trenutka obravnave. Za urgentne ambulante, za paciente, ki niso naročeni, in takrat, ko zdravnik obravnava nujnega pacienta, ta čas ne velja. Sicer pa novela zakona prinaša tudi nekaj sprememb v stopnjah nujnosti.
Kadar bo šlo za nujno zdravniško pomoč, nujno zdravljenje ali neodložljive zdravstvene storitve, bodo morali biti izvedeni – tako kot zdaj – v najpozneje 24 urah, napotnica pa bo veljala na dan izdaje in še prihodnji dan.
Napotnica hitro, ki pomeni, da mora priti pacient na vrsto v treh mesecih, bo ostala enaka, dodatno pa bo uvedena napotnica zelo hitro, ki bo pacientu zagotavljala, da bo na vrsti v 14 dneh, če bolezen to zahteva. Napotnica redno zagotavlja bolniku, da pride na vrsto v šestih mesecih (tako je zdaj in bo tudi v prihodnje), razen za zobnoprotetično, ortodontsko ali ortopedsko storitev, na katero je zdaj dopustno čakati 12 mesecev, po novem pa le šest mesecev.
Za začetek zdravljenja malignih bolezni ostaja v veljavi mesec dni, pri čemer pomeni zdravljenje zares zdravljenje, in ne diagnostične preiskave, piše v zakonu.
Med bistvenimi novostmi predloga zakona je uvedba triaže (razvrstitve) napotnic, kar pomeni, da bodo med napotnicami z enako stopnjo nujnosti določili vrstni red obravnave bolnikov v bolnišnicah glede na opis bolezni na napotnici.
Na vseh področjih bo treba voditi elektronske čakalne sezname z izjemo družinskih zdravnikov, pediatrov in ginekologov na primarni ravni. Pacient z napotnico redno se bo lahko opravičil, če ne bo mogel priti na operacijo, deset dni pred njo, v tem primeru bo dobil nov termin. Opravičil se bo lahko tudi kasneje, a le, če bo imel tehten razlog. Zaradi opravičljivega razloga se bo lahko opravičil tudi 14 dni po terminu operacije in bo ponovno uvrščen na čakalni seznam. Če ne bo imel opravičenega razloga, bo črtan s čakalnega seznama za najmanj tri mesece.
V (nepričakovano) prost termin bodo lahko bolnišnice uvrstile prvega pacienta, ki se jim bo oglasil ne glede na čakalno vrsto. S tem bodo lažje zapolnili nepričakovano proste zmogljivosti. Bolnišnica bo tudi morala zagotoviti operacije v vsakem primeru, ne glede na (bolniško) odsotnost zdravnika.
V zakonu je 26 raznih določb (kot na primer o čakalnem času), za kršitev katerih se predvidevajo za zaposlene v zdravstvu in zdravstvene ustanove globe, in sicer od 400 do 4100 evrov za pravno osebo, od 400 do 2100 evrov za samostojnega podjetnika, od 100 do 1000 evrov pa za odgovorno osebo.
Izhodišča za kakovost
Do četrtka bo ministrstvo za zdravje zbiralo tudi pripombe na izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti. V Evropi se izkazuje, da k večji kakovosti precej prispevajo urejena zakonodaja, tehnična pomoč centralne agencije za kakovost in varnost v zdravstvu, finančne spodbude (bonusi in malusi) zavarovalnic in javna objava kazalnikov kakovosti pa tudi razvoj strokovnih združenj za kakovost in varnost pacientov. Izhodišča za zakon so objavljena na spletni strani ministrstva.
