Cankarjev dom znova središče alternative

Tribuna slovenske civilne družbe: O slovenski kulturi sredi razpada vrednot bo danes razpravljalo 84 različnih organizacij.

Objavljeno
30. januar 2013 22.34
SLOVENIJA, LJUBLJANA, 1989 ZBOROVANJE V PODPORO STAVKAJOCIM ALBANSKIM RUDARJEM V CANKARJEVEM DOMU. FOTO: ZORAN VOGRINCIC
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – France Bučar, Spomenka Hribar, Veljko Rus in drugi, ki so v drugi polovici osemdesetih let zahtevali demokratizacijo Slovenije in pripomogli k zlomu enostrankarskega sistema, bodo danes ponovili vajo. Na javni tribuni v CD se jim bo pridružilo več kot 80 aktivnih državljanov in skupin, kritičnih do političnih elit. Je na vidiku tudi nova politična alternativa?

V Društvu slovenskih pisateljev ponavljajo prakso izpred dobrih dvajsetih let. Tedaj je na javnih tribunah v Cankarjevem domu slovenska intelektualna alternativa artikulirala zateve za svobodo izražanja, za politični pluralizem in za samostojnost Slovenije ter tako postavila še vedno veljavne demokratične temelje države. Zborovanj so se udeleževali številni, ki so kasneje v času osamosvajanja iz civilnodružbene sfere vstopili skozi velika vrata politike, v kateri so nekateri še danes. Se lahko zgodovina ponovi tudi v času »ljudskih vstaj« in iskanja radikalno drugačne politične stranke?

Janša se nima (še) česa bati

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Veno Taufer dvomi, da bo s tribune »odkorakala nova stranka,« pričakuje pa, da bodo sogovornikom uspelo artikulirati konkretne skupne politične zahteve.

Tudi Vuk Čosić iz Odbora za pravično in solidarno družbo, kjer so doslej najbolj konkretno zahtevali odstop vlade Janeza Janše in se spogledoval z oblikovanjem politične alternative, priznava, da ta vendarle še ni tako blizu. »Časi so takšni, da je pogovorov o alternativi vse več, a premier Janša se nas nima še kaj bati,« je za Delo dejal Čosić.

O selitvi v polje politike pa ne razmišljajo samo člani Odbora. Uroš Lubej iz Vseslovenske ljudske vstaje pritrjuje, da je veliko interesa za povezovanje tudi med manj izpostavljenimi posamezniki, ki protestirajo proti političnim in finančnim elitam. »Mislim, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo nezadovoljstvo ljudi prelilo v konkretno obliko. Ko bodo na vidiku predčasne volitve, bodo nove alternative hitro aktualne,« ocenjuje Lubej.

Malo skupnih imenovalcev

»Ne izključujemo niti tega, da bi lahko nastalo tudi več strank,« pa na podlagi palete angažiranih posameznikov razmišlja nekdanji minister LDS Dušan Keber, danes prav tako eden od članov Odbora za pravično in solidarno družbo.

Na takšno razmišljanje napeljuje tudi heterogena sestava današnjih razpravljalcev in njihovih organizacij, ki imajo precej različne interese in poglede. Poleg DSP namreč sodelujejo tudi policijska in vojaška veteranska združenja, Svet za kulturo RS, Ljubljanska in Primorska univerza, Delavsko-punkerska univerza, Študentska in dijaška organizacija, Združenje društev upokojencev Slovenije, sindikati ZSSS in SVIZ, Mirovni inštitut, več ekoloških društev ter cela vrsta doslej anonimnih državljanskih pobud za več neposredne demokracije.

Med udeleženci tribune najdemo tudi tri že obstoječe »alternativne« politične stranke. Stranko za trajnostni razvoj Matjaža Hanžka, Stranko enakih možnosti Slovenije Elene Pečarič ter lani ustanovljeno Piratsko stranko Slovenije.

Kdo bo šef nove stranke?

Veliko je tudi ugibanj, kdo bi lahko prevzel vodenje morebitne nove stranke. Medtem ko se pravnika Mira Cerarja in predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa omenja bolj kot potencialna šefa obstoječih parlamentarnih strank oziroma možna rešitelja politične krize, smo preverili, ali je kakšno vabilo v politiko romalo tudi na naslov informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki se ji mandat izteče junija prihodnje leto. »Vabila so, podobno kot že nekajkrat pred različnimi volitvami, a trenutno nisem del nobene zgodbe,« je komentirala Musarjeva, podrobnosti pa ni razkrila.