Če dalj časa živimo, moramo dlje delat

Od leta 1991 se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo za 5,5 leta za ženske in za 7 let za moške.

Objavljeno
09. oktober 2012 12.56
Posodobljeno
09. oktober 2012 13.04
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana - Razmerje med delovno aktivnimi in tistimi, ki to več niso, se v Sloveniji v zadnjih letih hitro premika na stran upokojencev. Danes znaša 1,5 zaposlenega na enega upokojenca.

Stanje v družbi je resno, po nekaterih kazalnikih pa pri nas še bolj zaskrbljujoče kot drugod v EU, opozarjajo na Statističnem uradu RS.

Izpostavljajo tri kazalnike:

predvidevajo, da bo indeks staranja, ki označuje razmerje med prebivalci starejšimi od 65 let in mlajšimi od 15 let, leta 2035 kar 2 proti 1

koeficient starostne odvisnosti, ki kaže na razmerje med starostniki in otroci do delovno sposobnih, bo 45 na 100

koeficient vzdrževanosti staršev – ta kaže, za koliko oseb, starejših od 85 let, skrbijo otroci stari od 50 do 64 let – je danes 7,6; leta 2060 bo kar 42.

Od leta 1991 se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo za 5,5 leta za ženske in za 7 let za moške, trend pa se še nadaljuje.

»Če dalj časa živimo, moramo tudi delati dlje. To je logično. Ob podatkih, ki jih dobivamo, so debate o tem, ali podaljšati delovno dobo do 65 let, irelevantne,« je prepričana direktorica SURS Irena Križman, ki opozarja, da se Slovenci v EU upokojujemo skoraj najmlajši.