»Če je cilj ukinjanja občin varčevanje, Virantu predlagam, naj ukine državo «

V skladu s predlogom ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta bi morali ukiniti devetnajst od sedemindvajsetih pomurskih občin; od 16 občin, ki so nastale iz nekdanje enotne ptujske občine, bi ostale le Ptuj, Kidričevo in Videm, občine Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož bi po tem predlogu združili v nekdanjo enotno ormoško občino, iz šestih, ki so nastale na lenarškem območju (Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Lenart) bi ostala le lenarška občina.

V Savinjski regiji bi število občin s sedanjih 31 zmanjšali na 11. Na Dolenjskem so na seznamu za ukinitev Šentrupert, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Žužemberk, Mokronog - Trebelno, Mirna, Škocjan, Straža, na Belokranjskem pa uspešna občina Semič.

Nekoč druga največja slovenska občina Sežana je razpadla na štiri, in sicer na Divačo, Hrpelje - Kozina in Komen in Sežano; prve tri so spet na seznamu.

Murska Sobota - V Pomurju bi ostale le občine Gornja Radgona, Radenci, Puconci, Murska Sobota, Moravske Toplice, Beltinci, Lendava in Ljutomer, druge pa bi se morale priključiti kateri izmed naštetih.
Toda to ni tako preprosto, opozarja župan najuspešnejše pomurske občine Odranci Ivan Markoja. »To so nepremišljeni in nedodelani predlogi, ki jih sploh ni mogoče komentirati. Kriterij števila prebivalcev v občini ne pove in ne pomeni ničesar ‒ treba je upoštevati, v kakšnih pogojih občina deluje, koliko površine ima, za koliko cest in druge javne infrastrukture mora skrbeti ... Glede stroškov občinskih uprav pa le to: v naši občini smo skupaj z režijskim delavcem zaposleni le štirje, če pa imajo drugod preveč zaposlenih, se to da rešiti drugače, in ne z ukinjanjem občin. Sicer pa bo za spremembe, ki jih napoveduje minister Virant, treba spremeniti ustavo ali razpisati referendum.«

Občina Odranci ima le 1750 prebivalcev in jo sestavlja samo naselje Odranci, vendar so v skoraj devetnajstih letih obstoja zgradili vso potrebno infrastrukturo, industrijsko cono, kjer je že zdaj zaposlenih več kot 500 ljudi, brezposelnih v občini ni, občina pa svojim občanom sofinancira ali financira redni študij in študij ob delu, daje darila za novorojenčke, dodatno subvencionira vrtec staršem, ki odplačujejo stanovanjske kredite, v celoti plačuje javno službo pomoči na domu ...

Med finančno najbolj trhlimi občinami v Sloveniji nasploh pa je prekmurska občina Gornji Petrovci, ki je z 2226 prebivalci prav tako na Virantovem seznamu za odstrel. Občina je bila konec leta 2011 s tremi milijoni evrov druga najbolj zadolžena občina na prebivalca v državi, z zdaj nekoliko zmanjšanim dolgom pa se njen položaj na lestvici najbolj zadolženih ni bistveno spremenil.

»Zadolžili smo se zato, ker ob ustanovitvi občine leta 1994 nismo imeli ničesar, dolg pa vsako leto zmanjšujemo. Ukinjanje takšnih občin, kot so naše male občine na Goričkem, bi privedlo v ponovno centralizacijo, iz katere smo se komaj izvlekli. Kdo bo potem zaposlil ljudi, ki zdaj delajo v občinskih javnih podjetjih, kdo bo vzdrževal objekte, zelenice in drugo?

V krajevnih skupnostih, v kar bi se verjetno spremenile naše občine, ne bo nihče več hotel brezplačno delati kot nekoč. Virantov predlog je zato poguba za male občine,« pravi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. V tej občini je v občinski upravi skupaj z županom sedem zaposlenih, v javnem komunalnem podjetju Pindža pa še 18.

Ptuj, Ormož - »Edina stvar, ki v tej državi še funkcionira, so občine. Zato je Virantov predlog politikantstvo brez realne osnove,« pravi o možnosti, da bi se Destrnik spet priključil občini Ptuj dolgoletni župan Destrnika Franc Pukšič, ki je v svojih županskih mandatih dosegel izjemen materialni napredek te občine. »Zdaj bi bilo treba govoriti o finančni perspektivi in projektih za obdobje do 2020, ne pa po nepotrebnem sprožati neuresničljivih predlogov. Prihodnjih sedem let je združevanje občin nesmiselno,« meni župan Ormoža Alojz Sok.

Celje - V Savinjski regiji bi ukinili 20 občin, kar pa ne bi bilo mogoče samo s priključevanjem manjših občin k večjim, temveč tudi z ukinitvijo vseh občin nekega območja ter njihovo združitvijo v večjo občino. Tako bi, na primer, bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer nobena občina ne presega števila 5000 prebivalcev, niti sedanja občina Mozirje, katere del so bile v preteklosti sedaj samostojne občine Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Najmlajša je leta 2006 ustanovljena občina Rečica ob Savinji.

Koper - Gregor Strmčnik, predstavnik lokalne skupnosti s trenutno novim nazivom Občina Ankaran v konstituiranju ‒ Krajevna skupnost Ankaran ni želel komentirati predloga, dokler ne bo pripravljen na ravni vlade. »V Sloveniji ni problem število občin, ampak njihove pristojnosti in odsotnost pokrajin. Število prebivalcev ne more biti edini kriterij za občino oziroma za njeno primernost. Upam si trditi, da je bilo v majhnih občinah precej manj finančnih nepravilnosti kot v velikih.«

Radeče - Županja Radeč Rafaela Pintarič je prepričana, da je bila specifična lega občine na »tromeji« Zasavje-Posavje-Celjska regija vedno njena razvojna cokla. »Ukinitev samostojne občine bi jo spet pahnila v večno razklanost med tri statistične regije. Zgodba o uspehu so Radeče z 2300 prebivalci postale šele zadnji dve desetletji, ko so kot vse majhne občine lahko poskrbeli za bolj enakomeren razvoj in ohranjanje podeželja,« je prepričana županja. Meni, da za idejo o ukinjanju majhnih občin ta hip ni smiselno izgubljati energije, čeprav jo podpira tudi koalicija. Šele ko bo država - če bo - dokončno odločila, kako jo izpeljati, bo po njenem mnenju smiselno razpredati tudi o morebitnih prihrankih, ki jih bosta slaba volja in upor proti diktatu po njenem mnenju gotovo razblinila.

Šentrupert - Župan dolenjske občine Šentrupert Rupert Gole je zaradi predloga o ukinjanju oziroma združevanju manjših občin zelo slabe volje: »Predlog je brez argumentov, pavšalen, neresen. Podira, kar deluje tudi v kriznih časih. Občine izvedejo 70 odstotkov vseh naložb in pridobijo večino vseh nepovratnih evropskih sredstev. Naj pogledajo, katere občine ne morejo živeti, in ukrepajo na mehak način, ne pa, da je edino merilo 5000 prebivalcev. Če bo šlo tako daleč, da bodo tudi to izvedli, bom vrnil državljanstvo in šel živet v kakšno normalno državo.«

Šentrupert, ki je ena mlajših slovenskih občin (nastala je leta 2006), velja v slovenskem merilu za zgodbo o uspehu. Prejel je tudi priznanje za najbolj inovativno lokalno skupnost. V dobrih šestih letih obstoja je občina prenovila in dogradila OŠ, zgradila nov vrtec, ki je bil prvi povsem lesen v državi, obe stavbi ogreva z lesno biomaso, lesno-predelovalni center bo zagotavljal energetsko samopreskrbo občine itd. Širše je najbolj poznana po Deželi kozolcev, ki je že pred letošnjim uradnim odprtjem imela več kot 9000 obiskovalcev, zdaj pa so prireditve v njej tako oblegane in razprodane več mesecev vnaprej, da se muzej živi sam.

Za ureditev izjemnega muzeja na prostem, ki je stala 700.000 evrov, je občina pridobila dobro polovico evropskih sredstev. »V šestih letih smo v lokalno okolje pripeljali več kot pet milijonov evrov nepovratnih sredstev, če upoštevam še vojašnico na Puščavi 7,8 milijona evrov. Letni strošek občinske uprave je 250.000 evrov. Danes smo podpisali 1,7 milijona evrov težko pogodbo za gradnjo kotlarne na Dobu, v treh letih bomo začeli še več naložb v višini 13 milijonov evrov. Država bo samo od tega dobila 2,5 milijona evrov DDV! Rad bi videl, da nas pustijo pri miru in da ne razburjajo ljudi, saj delamo dobro in ne potrebujemo milosti,« je za Delo povedal Rupert Gole.

Povsem solidno delujejo tudi druge dolenjske občine, ki so zaradi premalo prebivalcev na seznamu za ukinitev: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Žužemberk, Mokronog - Trebelno, Mirna, Škocjan, Straža. V nobeni ni mogoče pričakovati navdušenja nad predlogom. Županja belokranjske občine Semič Polona Kambič pa je ministru Virantu in parlamentarnim strankam včeraj poslala odprto pismo z razlogi proti ukinitvi te občine.

»Občina Semič je ena najuspešnejših po koriščenju evropskih sredstev. Manjše občine smo uspešne, ker same delamo in razmišljamo o svojih ljudeh in njihovih potrebah. Pozivamo ministra Gregorja Viranta, da odločitev o ukinitvi občin prepusti občanom, hkrati pa predlagamo, da večjo pozornost nameni iskanju prihrankov na ravni državne uprave (direktorati, uradi, agencije, centri),« je zapisala v pismu.

Kras - Nekoč druga največja slovenska občina Sežana je razpadla na štiri, na Divačo, Hrpelje - Kozina ter Komen in Sežano, prve tri pa so se spet našle na »seznamu«. Vsi trije župani ocenjujejo, da gre spet za »gasilsko« akcijo, politično nasilno, prehitro in nepremišljeno, tako da je ne jemljejo preveč resno.

»Ker so bile občine ustanovljene z referendumi, je treba najprej volivce vprašati, ali jim je bilo v manjši občini bolje kot prej v veliki, zato tega nikar ne sprašujte mene ali drugih politikov. Ta predlog pa je ena sama zmeda, dvigovanje prahu. Nekatere občine so res majhne. Nikoli ni bilo mišljeno, da bi ustanavljali občine s po nekaj sto prebivalci. Ustanovila jih je država, a tudi zdaj jih ne more kar tako divje in prek palca ukinjati,« je za Delo dejal komenski župan Danijel Božič.

»Na ravni lokalnih skupnosti bi lahko varčevali tudi drugače, vendar se je treba v to poglobiti. Zaposleni na občinah niso največji strošek v občinah, vprašanje je, koliko bi jih bilo manj z združevanjem v večje,« je dejal divaški župan Drago Božac, hrpeljsko-kozinski Zvone Benčič Midre pa opozarja, da tako kot so občine prej nastale na horuk, se jih zdaj histerično ukinja, to pa lahko pomeni samo še več napak.

»Občin je preveč, toda pogovoriti se je treba z ljudmi. Če se bo občine združevalo, jih je treba vprašati, kam gravitirajo, zato da dobimo racionalno mrežo občin. Več kot polovica občin na Virantovem seznamu, že dve leti tudi naša, je finančno samozadostnih z vidika delovanja. Za naložbe pa smo v sedmih letih počrpali sedem milijonov evrov iz Evrope in države ter posodobili večino infrastrukture. Dvomim, da bi nam to uspelo v veliki občini, kot je bila prejšnja občina Sežana. Če je cilj ukinjanja občin le varčevanje, Virantu predlagam, naj ukine državo. To bo še največji prihranek.«

***