Celjski zakon pobratil poslance

Ljubljana – »Ko bom videla podpisan na vladi sprejet odlok o okoljski sanaciji tal Celjske kotline, bom zakon umaknila,« je ob koncu prve razprave o zakonu o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline dejala poslanka SMC Janja Sluga. Zakon je vložila z 32 podpisi SMC in enim iz SD, v podpori je presenetljivo združil SMC, Levico in NSi, v nasprotovanju pa Desus in vsaj del poslancev SD.

O SDS še ni bilo jasno, kaj menijo. Medtem ko so nekateri poslanci napovedali podporo, je druge zanimalo, ali Celjska kotlina obsega tudi Šentjur in ne samo Celja in Štor. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in poslanci Desusa so posebnemu zakonu nasprotovali in zagovarjali ureditev z odlokom po vzoru veljavnega za Zgornjo Mežiško dolino. A kaže, da bo na glasovanju v torek zakon dobil dovolj podpore.

Poslanci SD bi onesnažena območja v Sloveniji reševali z enotnim predpisom z zakonsko močjo in tudi ministrica je svarila pred nesistemskim ukrepanjem za degradirana območja.

Poslanka Janja Sluga je pojasnila, da je zakon pripravljala dve leti s Civilnimi iniciativami Celja in Inštitutom za okolje in prostor Celje. Podlage zanj so bile po naročilu države izdelane že leta 2010. Leta 2013 je pristojno ministrstvo pripravilo odlok o odpravi posledic čezmerne onesnaženosti, vendar ga ni poslalo v odločanje vladi. Zakon je Sluga vložila, ker ne katerikoli minister prej ne sedanja ministrica v četrtem letu mandata za onesnaženo celjsko zemljo niso storili ničesar. Da je lani vlada uveljavila sedem odlokov za zrak v slovenskih mestih, po njenem ni dovolj. Oblasti za nevarne strupe v celjskih tleh vedo že od leta 1989, kasnejše analize so podatke potrdile, skrajni čas je za ukrepanje.

Ministrica Majcnova trdi, da je veljavna uredba o tleh iz leta 1994 zastarela, sprejemanje nove pa se je leta 2016 ustavilo zaradi kritik nevladnih organizacij. A Franc Terček iz Levice jo je spomnil, da so to storile zaradi ohlapnih normativov, ki bi za otroška igrišča dopuščali višje vrednosti nevarnih snovi.

Ministrica je znova ponovila, da je bil deset let veljaven odlok za Mežiško dolino sprejet zaradi zdravstvenega stanja otrok in da inštitut za nacionalno zdravje v Celju teh težav ni zaznal. A zagovorniki ukrepanja so jo opozorili na še druga nedosledna ravnanja NIJZ – tudi Kemis.

Anita Koleša je v imenu poslanske skupine SMC dejala, da na stanje celjskega okolja že leta opozarja varuh človekovih pravic in da sprejetje interventnega zakona podpira tudi stroka. Ljudmila Novak iz NSi pa je prepričana, da je »neokusno, da ministrica našteva, česa v zakonu ni, obenem pa ministrstvo svojega dela ni opravilo«.

Ministrico je skrbelo tudi, koliko bi sanacija tal Celjske kotline stala, saj je po njenem ocenjena vrednost 25 milijonov evrov prenizka, prav tako ni jasno, kako bi, če je to sploh mogoče, stroške delili med občino, državo in Cinkarno Celje.