Tiskane izdaje
Ljubljana – Ivo Vajgl, Jelko Kacin in Združena levica so računskemu sodišču že poslali poročila o ceni kampanj za evropske volitve 25. maja. Poročila SDS, NSi, SD in Igorja Šoltesa, ki so bili na volitvah uspešnejši, pa revizorji še čakajo.
Po volitvah morajo stranke v štirih mesecih zapreti posebne račune in po tem v dveh tednih poročati računskemu sodišču. Da je mogoče hitreje, je dokazal Desus, ki je poročal že pred dobrim mesecem, Kacin pred tremi tedni, Združena levica pred dobrim tednom.
Kampanja najdražja za Kacina
Kampanja je največ stala Jelka Kacina, ki je porabil 25.750 evrov. Denar sta primaknila zakonca Kacin sama: dosedanji evropski poslanec 15.000, soproga 10.000 evrov. Več, kot je prispeval Kacin, smejo za kampanje svojih kandidatov prispevati le stranke, določa zakon. Prav toliko, 15.000 evrov, je dal tudi Ivo Vajgl, ki je bil izvoljen kot kandidat Desusa. Desus je poravnal preostanek v višini 11.839. Z delno povrnitvijo stroškov kampanje bo Desus dobil povrnjen skoraj celoten vložek, Kacin (in soproga) le dobre tri tisočake.
Za Združeno levico je poročilo spisal TRS, ki je s svojega računa na volilnega nakazal 8232 evrov. V poročilu navaja, da so druge stranke iz koalicije na račun TRS nakazale 5796 evrov. Zakon sofinanciranja v času evropskih volitev ni dovoljeval, zato je bila v težavah tudi koalicija NSi-SLS. Po lanski Virantovi reformi bi NSi, TRS in vse stranke, ki so nakazovale denar, morale plačati najmanj po šest tisoč evrov globe.
Zmedena ureditev
Da lahko več strank financira skupno listo z nakazili na redne račune drugih strank, je parlament uzakonil pred volitvami evropskih poslancev. Solidarnost je revizorjem prijavila komaj omembe vrednih slabih 700 evrov stroškov, 2717 evrov pa lista Sanjska služba, ki je priznala, da vseh računov ni plačala. Zbrali so 1444 evrov premalo, je pojasnil Marko Vrtovec. Rešilo bi jih lahko to, da bodo dobili več stroškov povrnjenih, ko računsko sodišče opravi pregled. V poročilu so priznali nakazilo pravne osebe, kar po lanski reformi zakon prepoveduje. Sto evrov so podjetju Aragon d.o.o. vrnili. Po zakonu bi ga morali nakazati v dobrodelne namene.
