Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropsko in globalno varnostno okolje se radikalno spreminjata. Potrebe in zahteve državljanov članic EU po varnosti so čedalje večje, toda varnostni izzivi postajajo kompleksnejši in bolj nepredvidljivi. Grožnje ne prihajajo le od zunaj, skrb vzbujajoče so tudi tiste, ki izvirajo od znotraj.
Kmalu bo jasno, ali se je Evropska unija zmožna odzvati na izzive, ki jih prinašata sedanjost in prihodnost, ne da se pri tem odreče bistvu svojega obstoja. Cena varnosti se bo v prihodnosti skoraj zagotovo povišala, in to ne le v materialnem smislu. O tem govori vrsta problemov, s katerimi se srečuje osemindvajseterica: terorizem, migracije, brexit, geopolitični izzivi, gospodarska kriza …
Tako nekako lahko strnemo razpravo na sinočnji okrogli mizi na temo prihodnosti Evropske unije, ki jo je v Cankarjevem domu pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja nacionalne, evropske in globalne varnosti, dvorano pa so napolnili slovenski diplomati. Razprava je potekala v okviru 21. posveta slovenske diplomacije, ki se konča danes.
Varnost in vrednote
Evropska unija je nastala v želji po varnosti, miru in demokraciji. Koncepta svobode in varnosti sta neločljivo povezana, je v uvodnem nagovoru opozoril minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. »Več varnosti za manj svobode in več svobode z manj varnosti sta zanki, v kateri ne smemo pasti. Posameznik lahko svobodno živi samo v varnem okolju.« Težave, s katerimi se srečuje EU na področju varnosti, po ministrovih besedah terjajo od nje dolgoročen premislek o njeni zunanji podobi. Več pa mora storiti tudi za utrditev svojih vrednot in demokracije.
S tem so se strinjali tudi udeleženci okrogle mize in posamezniki iz občinstva. Geopolitične spremembe – zlasti izvolitev Donalda Trumpa v ZDA – napovedujejo neko novo realnost, s katero se EU v času svojega obstoja še ni srečala. Rudi Rizman, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, meni, da bo to iztočnica, ki bo determinirala vse prihodnje dogajanje. »Živimo v času takšne fluidnosti, ko bo potreben velikanski napor družbene misli, da bomo doumeli, kaj se dogaja, in delovali na način, z dejanji, ki so v prelomnih, negativnih situacijah pokazala svetlo luč.« Najbolj poučen po njegovem mnenju je za nas lahko primer nastanka EU. »Toda vedeti moramo, da se pozitivne stvari zgodijo šele po velikih pretresih,« je opozoril Rizman.
Meja med notranjim in zunanjim
Politično najbolj odmevni grožnji sta terorizem in migracije, toda še zdaleč nista edini. Po mnenju Iztoka Prezlja, strokovnjaka za nacionalno varnost in izrednega profesorja na fakulteti za družbene vede, je največja grožnja način, kako se bomo kot skupina držav odzvali na nevarnosti, ki izvirajo od zunaj.
»Očitno je, da so se začeli radikalizmi v Evropi hraniti med seboj. Porast levice in migrantov povzroči porast desnice,« je pojasnil, in ravno v tem se skriva tisto, kar bi moralo Evropo najbolj skrbeti. »Če bomo dopustili, da gre Evropa nazaj v čas ekstremno desnih reševanj evropskih problemov, jo bomo hitro uničili.«
Pojasnil je, da se srečujemo s številnimi grožnjami in krizami hkrati, »sočasno pa nimamo svojih nacionalnovarnostnih sistemov in tudi mednarodnih organizacij, pripravljenih se soočiti z njihovo kompleksnostjo«. Migracije se povezujejo s terorizmom, oboroženimi spopadi in z ekonomskimi oziroma socialnimi razmerami. Zanje je treba najti skupne rešitve. Meja med notranjim in zunanjim je po besedah Iztoka Prezlja čedalje bolj zamegljena.
