Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik vlade Miro Cerarje je ob razpletanju grške krize dejal, da je presenečen nad manevrom grške vlade, ki se je v zadnjem hipu odločila za referendum in na nek način enostransko prekinitev pogajanj.
Slovenska finančna pomoč Grčiji znaša 3,2 odstotka BDP, kar je relativno največ v evroskupini. Naša država se je še posebno v letih 2010-2011 visoko izpostavila z jamstvi in posojili Grčiji - ta skupaj znašajo do 1,2 milijarde evrov, če bi bila jamstva v okviru mehanizma EFSF unovčena v maksimalnem znesku. Če pa bila jamstva izkoriščena le v višini izdanega kredita, pa smo izpostavljeni za 925 milijonov evrov.
»Slovenija je s tem na ravni EU relativno najbolj izpostavljena do Grčije in je s tem zelo pomagala Grčiji, da najde pot iz krize. Tako da s strani grške vlade še posebno upravičeno pričakujemo konstruktivno sodelovanje, ki ga do zdaj nismo doživeli. Upam, da bodo prihodnji dogodki privedli do ugodnejšega razpleta, tudi za grške državljane. Ne moremo pa privoliti, da bi potem, ko smo v Sloveniji z velikim naporom, reformami, pametno politiko in dobrim gospodarjenjem našli pot iz krize, to povsem spregledali pri nekomu drugemu. Evropska pravila in načela morajo veljati enako za vse,« je poudaril premier.
Pripravljeni na razne scenarije
Državljanom Slovenije pa sporoča, naj ne skrbijo, saj vlada situacijo obvladujeo, zato ne bo prišlo do takšnih stvari, ki bi lahko bile kritične. Slovenija se je intenzivno pripravljala na razne scenarije in je na tak razplet pripravljena, je dejal premier. »Slovenija se je ves čas zavzemala za konstruktivni dogovor in ne pristajamo na manipulativne poteze grške vlade,« je dejal Cerar in dodal, da bo morala Grčija tudi sama kaj narediti za izhod iz krize. Slovenija po Cerarjevih zagotovilih spoštuje pravico do referenduma in bo počakala na njegov izid.
Finančni minister Dušan Mramor je dodal, da gre za vprašanje, kaj ta situacija pomeni za finančne trge in državo. Slovenija je bila s strani finančnih investitorjev zaradi izpostavljenosti do Grčije smatrana kot periferna država, zaradi uspešnih strukturnih reform, pa temu ni več tako. Slovenija ime dovolj livkidnosti, gospodarsko rast, izboljšali smo bonitetne ocene države, imamo podpovprečno zadolženost v sektorja gospodarstvo, zato lahko počakamo, da se situacija umiri, našteva Mramor. Potrebne pa so nadaljnje reforme in stabilizacija javnih financ.
Kaj, če Grki rečejo »Ne«? Mramor odgovarja, da je možnih več opcij, vsaka pa je odvisna od tega, kaj se bo po tem v Grčiji zgodilo. »Sproti se bo treba odločati. Spremljamo sitaucijo, a so Grki v svojih odločitvah precej nepredvidljivi, zato se bo treba po jugoslovansko pripraviti na odziv, kakršen je potreben v tej situaciji,« je dejal Mramor.
Grčija mora sodelovati
»Zadnjih pet let noben program kot je bil zastavljen in podpisan ni bil izveden. Napor Grkov je usmerjen izključno v to, da bi naredili čim manj, da bi bil odpis dolgov čim večji in da bi dobili čim več dodatnega denarja. Vsakemu je jasno, da tako država ne more delovati in da bodo ljudje na koncu trpeli. Mi na to ne pristajamo. Zato se zavzemamo za strutkurne spremembe, stabilizacijo gospodarstva, gospodarsko rast...,« razlaga Mramor.
Grčija mora vzpostaviti konkurenčno gospodarstvo. Morajo sprejeti in izvesti spremembe za to, da postanejo gospodarstvo, ki se lahko financira samo, dodaja finančni minister.
Sloveniji plačujejo obresti
Na vprašanje Dela, kakšno je - ob izjavi zunanjega ministra Erjavca, da lahko kar pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji -, uradno stališče vlade, je finančni minister povedal, da gre za dve vrsti pomoči. Bilateralno posojil Grčiji v višini 263,6 milijona evrov je bilo najprej triletno posojilo z relativno visokimi obrestnimi merami. V nadaljevanju so se pogoji zelo spremenili, zdaj gre za bistveno cenejše tridesetletno posojilo z desetletnim odlogom plačila glavnice.
»Glavnica ne zapade še osem let, v tem času ima Grčija do nas le obveznost plačila obresti (do zdaj je plačala 18 milijonov evrov). Ob neplačila obresti, bi imela Slovenija dve možnosti, kaj storiti. Tu je še precej časa, da se grško vprašanje reši in da se začne odplačevati glavnica.«
Kar zadeva naša jamstva za mehanizem EFSF, bi bila unovčena, če Grčija čez čas ne bi plačala svojih obveznosti in sklad EFSF ne bi bil zmožen poplačati obveznic, ki jih je izdal. »Tu je še več časa kot pri bilateralnem posojilu, da bi bila poplačila. Oboje je že vključeno v naš javni dolg, ki znaša 81,9 odstotka BDP, jamstva, če bodo izvršena, pa bodo del primanjkljaja v tistih letih. Je še veliko časa,« je povedal Mramor.
