Tiskane izdaje
Ljubljana – O dveh povsem različno pripravljenih zakonih danes na izredni seji odločajo poslanci. O opozicijskem, da bi več revnih otrok dobilo brezplačna kosila, in o vladnem, ki bi delno odpustil dolgove socialno šibkim. Vladni predlog je precejšnje pravno skrpucalo.
Dramatično razliko pokaže primerjava ocen zakonodajno pravne službe. Nimamo pripomb, so kratko zapisali ob predlogu, ki sta ga spisala »amaterja« Luka Mesec (ZL) in Mirjam Bon Klanjšček (Zaab). Kar pet strani pa je kritik čez le pičlih nekaj členov dolg predlog, ki so ga pripravili v vladi.
Ko niti pravniki ne razumejo
Del dolgega mnenja pravne službe so opozorila o ustavni spornosti vladnega interventnega zakona, ker denimo ne zagotavlja enakosti pred zakonom in ni v skladu z načelom zaupanja v pravo, po katerem morajo biti določbe zakonov jasne, razumljive in nedvoumne. Čisto jasno ni niti, kaj bo odpuščeno, in ne postopki, kako bo to izvedeno. »Da morajo biti zakoni napisani jasno, še posebej velja, ko urejajo pravice in pravni položaj širokega kroga ljudi, za kar gre pri izvedbi ukrepa odpusta dolga,« je opozorila Lenča Arko Fabjan, ki je kritike podpisala. Odpust dolgov bi lahko dosegel do sto tisoč ljudi, je ocenila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Med pomembnimi opozorili pravnikov je, da v zakonu tudi ni mehanizmov za nadzor pred arbitrarnim ravnanjem do socialno šibkih in pred zlorabami in ne zagotovil pravne varnosti v postopkih.
Zakon bo v celoti popravljen
Ministrica za delo je priznala, da so predlog pripravili na hitro, ker so domnevali, da zakon za odpuste niti ni potreben. Napovedala je, da bodo danes, ko bodo poslanci o novostih prvič govoril in jih takoj uzakonili, spremenili vse člene. Kakšne bodo rešitve, ni razkrila, češ da se bo pokazalo v proceduri, ko bo vloženo dopolnilo koalicijskih strank. Je pa napovedala, da bo že v ponedeljek premier Miro Cerar z župani številnih občin in direktorji državnih podjetij podpisoval sporazum o izvedbi odpisa dolgov, ki je že pripravljen in bo začel veljati prvega avgusta.
Dolgove bodo država, občine, vrtci, šole, državna podjetja in morda tudi državne banke po besedilu tega sporazuma odpisovale državljanom, ki so v prvi polovici tega leta prejemali socialno pomoč, varstveni ali veteranski dodatek, in tudi nekaterim, ki prejemajo otroške dodatke. Zahteve za odpust bo mogoče oddajati od 1. avgusta. Ker bo vsota, koliko bo največ odpuščeno, omejena, se bo splačalo pohiteti z vlogami. Država namerava odpustke ustaviti, ko dosežejo vsoto milijon evrov po vrstnem redu vložitve. Če se bodo za odpuščanja odločili tudi po občinah in v podjetjih, kar v vladi pričakujejo, bodo tudi tam najbrž določili podobne omejitve.
Za državo zanemarljivo
V predlogu zakona, ki je pred poslanci, a bo v celoti spremenjen, vlada trdi, da bodo finančne posledice odpisa dolgov za državni proračun zanemarljive in hkrati navaja, da ji 13.900 davčnih zavezancev, katerih povprečni že več kot leto star davčni dolg ni presegal 50 evrov, dolguje 221.000 evrov. Ker vsi ne spadajo med socialno šibke, bo po oceni vlade finančni učinek še manjši. Pri občinah je vlada parlamentu pojasnila, da zakon tem omogoča odpise, finančne posledice pa bodo le pri tistih, ki se bodo za to odločile. Če bi vse odpisale dolgove fizičnih oseb do občinskih proračunov na dan 31.12. 2014 v višini do 50 evrov, bi to v seštevku pomenilo 99.999 evrov, so navedli iz vlade.
»Čeprav predstavitev zakona poudarja, da naj bi se odpustilo le tiste dolgove, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov tistih, ki so v najhujši materialni in socialni stiski, zakonske rešitve vrste dolgov podrobneje ne opredeljujejo. Zato nobena vrsta dolgov sama po sebi ni izključena,« pa so opozorili pravniki v državnem zboru. Predlog je vlada poslancem poslala pred dvema tednoma, danes zjutraj ga popravlja odbor za delo, že popoldne pa nameravajo poslanci odpuščanje dolgov uzakoniti v zadnjem branju. Prvotni načrt je bil celo še bolj napet: zakon bi moral biti sprejet že na redni seji zbora, ki se je končala v sredo. To se ni zgodilo, ker je vlada predlog prepozno pripravila. Če parlament poseže v poslovanje občin, imajo te pravico pripraviti mnenja, celo pri najbolj ekspresnem postopku 15 dni, in na ta mnenja so morali v DZ čakati do včeraj. Poslala ga je mestna občina Ljubljana.
Ko kršenje pravil nikogar ne moti
Za javni holding Ljubljana direktorica Zdenka Grozde v njem ocenjuje, da zakon »razen obsežnega dodatnega administrativnega dela« ne bo nič prispeval k reševanju položaja najbolj šibkih. Ministrica za delo Kopač Mrakova se je na to oceno včeraj odzvala, da so stališča občin drugačna, da je župan Ljubljane Zoran Janković eden največjih podpornikov odpusta dolgov in bo tudi podpisal dogovor o tem s premierom Mirom Cerarjem, enako mariborski župan Andrej Fištravec.
Nujni postopek, po kakršnem poslanci danes odločajo o odpisu dolgov socialno šibkim, je mogoč, če je to nujno za zagotovitev varnosti ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Vlada ga je zahtevala, da bi preprečila »težko popravljive posledice za državljane«. Čeprav je to očitna kršitev, ni protestirala nobena stranka. Kršitev poslovnika so podprle SMC, Desus, SD, ZL in Zaab. Proti ni glasoval nihče.
Levo desna opozicija skupaj
Poslanci danes na zahtevo SDS, ZL, NSi, Zaaba in nepovezanega Bojana Dobovška odločajo še o predlogu Luke Mesca (ZL) in Mirjam Bon Klanjšček (Zaab), da bi podvojil limiti, pod katerim so otroci upravičeni do brezplačnega kosila v osnovni šoli. Trenutno subvencijo po oceni predlagateljev prejema 16.500 otrok, po povišanju bi jo 44.500, kar bi državo na leto stalo 15,5 milijona evrov. Poslanci koalicijskih SMC, Desusa in ZL so predlog v odboru za delo že preoblikovali z dopolnilom, da bodo kosila otrok staršev z višjimi prihodki le delno subvencionirana, uveljavitev novosti pa bi tudi premaknili na marec prihodnje leto, da bi imele šole več časa, da se pripravijo.
