Tiskane izdaje
Ljubljana – Današnja seja vlade, na kateri bodo odločali o usodi sporazuma o začasni prekinitvi zdravniške stavke, bo ena usodnejših v tem mandatu. Medtem ko v Desusu in SD vztrajajo, da ga ne bodo podprli, SMC in premier Miro Cerar zagotavljata, da je sporazum korak v pravo smer. Ali bo tudi korak v smer razpada koalicije, bo znano po odločitvi vlade.
Predsednik Desusa Karl Erjavec in stranka SD sta včeraj ponovila stališče, da danes ne bodo podprli sporazuma s Fidesom o začasni prekinitvi stavke. V Desusu sporazum dojemajo kot oviro pri sklepanju dogovora z drugimi sindikati javnega sektorja, v SD pa dodajajo, da se je treba najprej dogovoriti z vsemi sindikati, ne le z »zdravstveno elito Fides«. V Desusu in SD so ves čas od sklenitve sporazuma opozarjali, da ga spremljajo tudi posebne priloge, ki vnašajo med stranke in sindikate javnega sektorja zmedo. Obe manjši vladni stranki vztrajata, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s sklenitvijo sporazuma presegla vladna in koalicijska izhodišča. Ministrica očitke zavrača, podpira pa jo tudi premier Miro Cerar. Zato je pričakovati, da bodo na današnji seji najprej razčistili, kako je s prilogami. Imata prav Desus in SD ali ministrica za zdravje?
Priloga ali delovno gradivo
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je prejšnji petek napovedal, da bodo do ponedeljka ali torka proučili in izračunali posledice parafiranega sporazuma, kajti šele po tem bodo lahko znova sedli za pogajalsko mizo s sindikati javnega sektorja. Do včeraj niso sporočili svojih izsledkov, je pa časopis Dnevnik objavil dokument, ki naj bi bil priloga k parafiranemu sporazumu. Iz nje je razvidno, da je sporazum ovrednoten na 53 milijonov evrov. A tako na ministrstvu za zdravje kot predstavniki Fidesa zanikajo, da bi bili ti papirji del sporazuma.
»Te priloge ni, bil sem na pogajanjih od začetka, pa nisem videl nobene priloge. Vedno smo igrali odprte karte, nikoli nismo skrivali. Bili smo presenečeni, da obstaja tajni sporazum med ministrstvom in nami. Edini sporazum, ki obstaja, je ta, ki je bil parafiran,« je zagotovil Janusz Klim, podpredsednik zdravniške zbornice.
Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je prav tako dejal, da ni nihče videl nobene priloge: »Dejstvo pa je, da je bilo delovno gradivo, v katerem so bile finančne projekcije, ki zmeraj razburjajo javnost. Z vso odgovornostjo trdim, da ta sporočila o 40 ali o 55 milijonih evrov prvič slišim. Neodgovorno je, da z njimi prihajamo v javnost, ker je še polno spremenljivk, kaj bo končna finančna posledica.«
Sindikalne zahteve
Od današnjega dne, sklepa vlade glede zdravniškega sporazuma in tega, ali bo sprejet s preglasovanjem, ne bo odvisna samo usoda koalicije in zdravstvene ministrice, ampak tudi nadaljnje sindikalne zahteve: »Naše osnovno izhodišče je, da če je denar za ene, mora biti tudi za druge, saj smo v enotnem plačnem sistemu. Če se plače zdravnikov zvišujejo, bomo svoje zahteve temu prilagodili. Prej smo se pogajali o tem, kako hitro bomo odpravili varčevalne ukrepe, medtem pa se država z drugim, resda zelo pomembnim delom javnega sektorja pogovarja, kako bo njihov položaj izboljšala. Pri tej dvojnosti, rekel bi celo neetičnosti, vlada pač ne more vztrajati kredibilno,« je prepričan Štrukelj.
Predsednik vlade Miro Cerar je včeraj zagotovil, da bo vlada nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja, kar bi omogočilo zaprtje proračuna za prihodnje leto. Kot je znano, se s 1. januarjem 2017 sprostijo vsi varčevalni ukrepi v javnem sektorju in bi morala vlada zagotoviti dodatnih 215 milijonov evrov sredstev za plače, česar pa v proračunu za prihodnje leto niso predvideli, ker so računali na dogovor s sindikati javnega sektorja o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov.
Erjavec: Cerar naj gre
Erjavec pravi, da bo morebitno glasovanje o intervencijskem zakonu »prava preizkušnja in ura resnice za Cerarja«. Foto: Aleš Černivec/Delo
»To bo prava preizkušnja in ura resnice za Cerarja,« pravi Erjavec. Dogovor s Fidesom ni dobra popotnica, ker onemogoča zaprtje proračuna in bo vlada prisiljena sprejemati enostranske ukrepe. Zato Erjavec pričakuje, da če bo vlada vložila intervencijski zakon (prejšnji je vseboval 1,33-odstotno znižanje plač v javnem sektorju), bo nanj Cerar vezal tudi zaupnico. Ura resnice za Cerarja bi po Erjavčevem mnenju napočila ob glasovanju o intervencijskem zakonu. Če se bo to zgodilo, bo tudi jasno, ali gredo na predčasne volitve, še dodaja Erjavec.
