Ljubljana - Najverjetnejši mandatar Miro Cerar je s popravki koalicijskega sporazuma izpolnil osnovna pričakovanja potencialnih levosredinskih partnerjev. V Desusu, SD in Zaabu bodo torej nadaljevali pogovore o prihodnji vladi.
V desnosredinski NSi so možnost »pisane koalicije« zavrnili in se odločili za opozicijo ob boku SDS in ZL. Po polemični debati je izvršni odbor NSi sklenil, da prekine nadaljne pogovore za sodelovanje v morebitni pisani koaliciji. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, so pričakovali od SMC več podpore njihovem reformnem programu.
Nova Slovenija je v zadnji različici koalicijske pogodbe uspela uskladiti dve od petih reform, ki so jih predlagali zmagovalcem volitev. Dosegli so kompromis o pokojninski reformi in reformi trga dela, deloma so uspeli pri davčnih in sodnih ukrepih, na različnih bregovih s SMC pa so ostali pri zdravstveni reformi.
Kot je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, je izvršilni odbor danes temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi nujne za izhod Slovenije iz večletne krize.Ob tem so po besedah Novakove ugotavljali tudi, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran Desusa in SD.
Predsednik SD Dejan Židan je s popravki besedila načelno zadovoljen. Poudarja, da bo o vstopu v koalicijo odločalo članstvo stranke, a sam pozdravlja dejstvo, da je Cerar opustil idejo o socialni kapici. Do prihodnjega tedna pričakujejo, da bodo s SMC uskladili še več podrobnosti s področja sociale, medtem ko bodo zmagovalca volitev skoraj gotovo podprli za mandatarja, je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Pričakujejo tudi dopolnitev ukrepov za sprostitev kreditnega krča in dileme, povezane z rešitvami v informacijski družbi.
Tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek so popravke osnutka koalicijskega sporazuma pozdravili. Pojasnjujejo, da je Cerar upošteval večino njihovih pripomb in podrobneje razdelal javnofinančno politiko prihodnje vlade. Zanje torej ovir za nadaljnje pogovore o sestavi vlade ni.
Predsednik Desusa Karl Erjavec po optimizmu glede sodelovanja v Cerarjevi vladi danes popravkov besedila ni komentiral.
Program dela vlade Mira Cerarja v novi podobi
Stranka Mira Cerarja je potencialnim koalicijskim partnerjem v torek zvečer poslala novo različico koalicijskega sporazuma, v kateri pa ni omenjene socialne kapice, vztraja pa pri odpravi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in povzroča negotovost glede privatizacije Telekoma Slovenije.
V koalicijskem sporazumu izpostavljajo pet izhodišč, ki bi po mnenju koalicijskih partnerjev vrnili Slovenijo »na zemljevid naprednih demokracij prihodnosti«: pravna država kot pogoj za normalizacijo razmer, predvidljivo in enostavno poslovno okolje za razvoj gospodarstva, ustvarjanje okolja za profesionalizacijo javnih uslužbencev in javnih storitev, odprt dialog s civilno družbo ter zdravo, inovativno, kompetentno in socialno odprto družbo za kakovostno življenje vseh njenih prebivalcev.
SMC v koalicijskem sporazumu vztraja pri privatizaciji, a ta mora biti, kot so zapisali, »strateško premišljena in osmišljena«. Del, v katerem je opredeljena ločitev infrastrukture in ponujanja storitev, je v telekomunikacijskih krogih povzročil določen preplah, saj je takšno definicijo ukrepov mogoče razumeti kot oviro za prodajo Telekoma Slovenije.
Na zdravstvenem področju je predvidena zdravstvena reforma, ki bo usmerjena k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ki bi ga nadomestila dajatev. Ukrepi na tem področju naj bi zagotovili finančno vzdržnost sistema.
Na politični ravni se v koaliciji zavezujejo, da bo delo vlade v prihodnje organizirano v 16 ministrstvih, doslej jih je bilo 13. Ministrstvo za Slovence po svetu ostaja tudi v novi vladi, dobili pa bomo znova ministrstvo za javno upravo, ki je doslej delovalo v okviru ministrstva za notranje zadeve. Ponovno se ustanavlja samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. S tem ukrepom želi nova vlada očitno ločiti osnovno, srednje šolstvo in šport od visokega šolstva. Resorju za visoko šolstvo bi priključili še tehnologijo, ki zdaj deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo. Ponovno bi vzpostavili tudi ministrstvo za okolje in prostor – gre za resorja, ki sta doslej delovala v okviru ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za kmetijstvo.













