Tiskane izdaje
Ljubljana - »Če bo v prihodnjem letu vsak dan v državo prišlo med osem in devet tisoč migrantov, bo strošek 123 milijonov evrov, je državna sekretarka Mateja Vraničar Erman poslancem danes pojasnila, na koliko beguncev so v vladi računali, ko so poslancem predlagali popravljen proračun za prihodnje leto. Razpravo o proračunih za prihodnji dve leti so poslanci že končali. Kdaj bo glasovanje o obeh proračunih, ki bosta skoraj zanesljivo potrjena, pa še ni jasno.
»Ocena je negotova. Še več neznank je za leto 2017,« je Vraničarjeva opozorila ob številkah o številu in denarju za begunce. Na opozorilo Branka Grimsa (SDS), da za begunce niti evra ne načrtujejo v proračunu za leto 2017, čeprav je zunanji minister Karl Erjavec ocenil, da bo begunska kriza trajala vsaj deset let, je Vraničarjeva odgovorila, da bodo denar za begunce v proračun za leto 2017 dodali prihodnje leto, ko bo vsoto mogoče z večjo gotovostjo predvideti.
Različne ograje in tveganja
Na Grimsove predloge, da bi del stomilijonske postavke za begunce vlada preusmerili v gradnjo »vsaj tako kakovostnih ograj kot jih postavlja sosednja Avstrija«, se sekretarka ni odzvala.
Eno od negotovosti pri načrtovanju stroškov za begunce je včeraj opisal premier Miro Cerar, ko je odgovarjal Luki Mesecu (ZL), ali se bo v zgodovino vpisal kot premier, ki je državo obdal z bodečo žico. »Če Avstrija zapre mejo, bomo imeli v dveh tednih sto tisoč beguncev. Jim boste vi odprli vse svoje domove in jih greli doma?« je vprašal premier in dodal, da država za tako veliko število ljudi nima prostora, zmogljivosti, začenja pa se zima, ko lahko kdo tudi zmrzne. Veliko število migrantov, ki ne bodo mogli nikamor in za katere ne bo poskrbljeno, se lahko sprevrže v varnostno tveganje, je opozoril Cerar.
Vlada bo, je napovedal, tudi s pomočjo ograje iz bodeče žice zagotovila, da bo v državo prišlo le toliko beguncev, za kolikor lahko nekaj dni skrbimo, preden se odpravijo naprej.
Manj in ne več za obrambo
S popravljenima predlogoma proračunov, o katerih so poslanci končali razprave, vlada ne sledi pozivu predsednika republike Boruta Pahorja premieru Miro Cerarju. Na izredni seji državnega zbora o begunski krizi pred dvema tednoma je Pahor premieru povedal, da je v položaju, »ko mora zahtevati več«, ker je vojska zaradi premalo denarja že drugo leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti.
Več denarja za varnostni in obrambni sistem je zahtevala tudi komisija za nadzor obveščevalcev.
A pred poslanci je obratni razplet: vsoto za vojsko je z navideznim višanjem vlada v proračunih celo znižala.
V zadnji dopolnitvi proračunov je obrambi vlada sicer dodala pol milijona evrov, a ji je hkrati naložila dodatnih 750.000 evrov stroškov za veterane, za katere je lani 1,2 milijona evrov plačevalo ministrstvo za delo. V celoti bo postavka za veteranske organizacije pri obrambnem minsitrstvu prihodnji dve leti vsakič po 1,5 milijona evrov.
Na razpredelnici so podatki o prvotnem predlogu proračuna, ki vsebuje z ministrstva za delo prenešeno novost, in o dopolnjenem vladnem predlogu proračuna, kjer je vsota še povišana. Srednja številka kaže spremembo. Postavka nevladne organizacije pomeni veteranske organizacije:
Podobno so že prej v vladi za letos in za prihodnje leto za krepko več kot šest milijonov »povečali« obrambni proračun, ko so na generalštab Slovenske vojske z zunanjega ministrstva prenesli plačevanje članarin mednarodnim organizacijam.
Tabela kaže podatke o realizaciji 2014, ocenjeno realizacijo 2015 in predlog proračuna 2016:
