Cerar poznan bolj kot njegov program

Državni zbor bo jutri na izredni seji odločal o kandidatu za mandatarja Miru Cerarju, ki bo prav tega dne dopolnil 51 let. Slovenski politiki niso odprte knjige. Znani so njihovi uradni življenjepisi, torej kdaj so se rodili, kaj so študirali in kaj delali. Vendar je teže ugotoviti, kdo so v resnici za masko, nastavljeno za javnost.

Največ je seveda znanega o aktualnem predsedniku in nekdanjem premieru Borutu Pahorju, ki je v razkrivanju samega sebe šel tako daleč, da je v nekem intervjuju razlagal, da ne jemlje mamil in ni istospolno usmerjen in da bi, če bi bil, iz tega gotovo naredil zgodbo. Za moško revijo je na dolgo in široko razkrival svojo obsedenost s športom, zbujanje z energijskimi pijačami ter uspavanje z uspavali. Znana je tudi njegova ne prav posrečena izjava, da ni posebno zvest človek, s čimer je menda meril na zvestobo v zvezi, ne v politiki. Poleg tega so državljani izvedeli tudi, da s plačo premiera ne more povezati začetka meseca s koncem in mora zato živeti od prihrankov.

Glede na njegovo ljubezen do nastopanja, od omenjenih razlag o sebi do nastavljanja fotografskim objektivom, je pravzaprav presenetljivo, da ni bolj izpostavil svojega najstniškega sina in partnerke Tanje Pečar. Z njima sicer ne živi skupaj, vendar ga vsaj ona včasih spremlja na uradnih dogodkih.

Druga skrajnost je bil drugi premier in drugi predsednik Slovenije Janez Drnovšek. Bil je tako skrivnosten človek, da še sam o sebi marsičesa ni vedel. Šele nekaj let pred smrtjo je tako izvedel, da ima poleg sina še hčer, s katero se je srečal, ko je bila že odraslo dekle. O tem, da več kot dve desetletji ni vedel, da ima otroka v Zagorju, ki ni ravno New York, bi se sicer dalo razpravljati, vendar je gotovo res, da javnost o Janezu Drnovšku kot osebi ni vedela skoraj nič.

Novi prvi minister

V slovenskem parlamentarnem političnem sistemu je najpomembnejša politična funkcija prvega ministra, se pravi predsednika vlade. Formalno sta nad njim sicer predsednik republike in predsednik državnega zbora, vendar je jasno, da ima največ moči prav premier.

O najverjetnejšem novem mandatarju in premieru Miru Cerarju se ve, da prihaja iz zelo znane družine. Njegov oče je nekdanji telovadni šampion Miro Cerar, dvakratni olimpijski, petkratni svetovni in desetkratni evropski prvak – njegova paradna disciplina je bila konj z ročaji –, pokojna mama pravnica in političarka Zdenka Cerar, ki je bila v prvi polovici prejšnjega desetletja generalna državna tožilka in kratek čas pravosodna ministrica. Zanimivo je, da je oče svoje največje športne uspehe – tudi dve zlati in bronasto olimpijsko medaljo – dosegel po sinovem rojstvu.

Cerar mlajši, torej najverjetnejši mandatar, ima družino. S prvo ženo Majo ni imel otrok, z drugo ženo Danico pa ima hčer in sina, vendar sta se razšla. Zdaj Cerar, tako kot večina prejšnjih slovenskih premierov – razen izpričano krščanskih Lojzeta Peterleta in Andreja Bajuka ter Janeza Janše v drugem mandatu –, ni poročen. Njegova partnerka Vesna Arnšek je doma iz krajev med Štajersko in Dolenjsko ter je direktorica in lastnica potovalne agencije Kompas Krško, ki je imela lani nekaj več kot 105.000 evrov prometa ter 325 evrov dobička.

Znani so tudi podatki o Cerarjevem premoženju. Razkril jih je kar sam pred državnozborskimi volitvami na začetku julija. Od leta 2010 do leta 2013 je imel 407.000 evrov prihodkov. Od nepremičnin ima 290.000 evrov vredno hišo v Murglah in 11.000 evrov vredno garažo. V njej ima šest let starega cestnega terenca VW touarega. Poleg tega ima najverjetnejši mandatar nove slovenske vlade 71.000 evrov prihrankov in ni nikomur nič dolžan, saj nima posojil.

In kako je prišel do premoženja? Njegova plača profesorja na ljubljanski pravni fakulteti je kakšnih 2100 evrov neto na mesec, vendar je bil v zadnjih letih to le manjši del njegovih prihodkov. Za svetovanje državnemu sektorju je v letih od 2004 in 2013 namreč dobil povprečno 2600 evrov na mesec. Poleg tega je svetoval tudi odvetniški pisarni najbolj znanega – ali vsaj najbolj razvpitega – odvetnika v državi Mira Senice, partnerja proslule političarke Katarine Kresal. V letih od 2007 do 2013 je od Senice dobival približno 1100 evrov neto na mesec.

Kaj odnese politika?

Ker je Cerar očitno kar premožen, kar v Sloveniji ni ravno največji magnet za privabljanje volivcev, je vprašanje, zakaj mu razkritje dohodkov pred volitvami ni škodovalo. Prav zaradi odkritosti. Volivci v Sloveniji očitno politikom ne odtegnejo naklonjenosti zato, ker bi bili premožni, ampak jim ne oprostijo, če premoženje skrivajo. Tako tudi zmagovalcu prejšnjih volitev Zoranu Jankoviću milijonsko premoženje ni odneslo zmage, potopilo pa ga je, da za nekaj milijonov ni znal pojasniti, od kod mu.

Podobno je bilo z enim vidnejših politikov v samostojni Sloveniji Gregorjem Golobičem. S stranko Zares vred ga je odpihnilo s prizorišča, ker je medijem zatajil, da je solastnik podjetja, v katerem je bil pred ponovnim skokom v politični ring zaposlen, in da je njegov delež po nekaterih ocenah vreden do milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da pristojnim organom tega premoženja ni zamolčal in torej ni storil nič protizakonitega.

Zaradi denarnih skrivalnic je bil ob politični položaj tudi oče tolarja France Arhar. Leta 2002, ko je takratni predsednik Milan Kučan odhajal s položaja, se je Arhar odločil, da bo poskusil postati drugi predsednik. Kazalo mu je kar dobro, čeprav mu je nasproti stal dolgoletni premier Drnovšek. Vendar je nekaj mesecev pred volitvami v javnost pricurljalo, da njegova plača direktorja dodatne zdravstvene zavarovalnice Vzajemna znaša 3,1 milijona tolarjev bruto, kar bi po takratni menjavi pomenilo dobrih 14.000 evrov. Arhar ni hotel povedati, ali res dobi toliko, ampak se je izgovarjal, da gre za določila individualne pogodbe. Kam ga je motoviljenje pripeljalo, je jasno iz izida predsedniških volitev novembra 2002; dobil je 7,6 odstotka glasov in izpadel že v prvem krogu.

Vsaj za zdaj se zdi, da je skrivanje premoženja oziroma nezmožnost pojasniti, od kod mu, politično manj stalo dvakratnega premiera Janeza Janšo. Ta je zaradi nezmožnosti pojasniti, od kod mu za približno 200.000 evrov več premoženja, kot mu kažejo dohodki – komisija za preprečevanje korupcije pač ni »kupila« njegovih ugibanj, ali mu ni denarja morda posodil ali kar dal brat –, sicer izgubil premierski položaj, vendar ga zadeva ni odpihnila s političnega prizorišča. Čeprav oslabljena, je za zdaj njegova demokratska stranka ostala druga najmočnejša parlamentarna stranka, na Dobu pa Janša sedi zaradi drugih, z denarjem povezanih zadev.

Četudi je Cerar glede na povprečje v državi občutno premožnejši od večine, mu to ni škodovalo, ker je svoje premoženje razkril. Pojasnil je tudi, da je tisoče evrov za svetovalne storitve dobival ob rednem poučevanju študentov, torej z delom ponoči, ob koncu tedna in drugih prostih dnevih.

Verni vegetarijanec

O Cerarju je znano še marsikaj drugega. Njegova partnerka Vesna Arnšek je medijem pred julijskimi volitvami razlagala, kako skromen in varčen je njen partner, ki je vegetarijanec in ne pije alkohola. Poleg tega se je Cerar pred volitvami tudi sam opredelil kot vernik, s čimer je verjetno pritegnil kar nekaj bolj desno usmerjenih volivcev. Tem je najbrž sedel v srce tudi leta 2007, ko je nasprotoval arbitražnemu sporazumu, s katerim sta Slovenija in Hrvaška reševanje dvajsetletnega gordijskega vozla obmejnih zapletov prenesli na mednarodno raven, stran od že davno zavoženih dvostranskih pogajanj.

Predvsem pa je najverjetnejši mandatar pred volitvami v javnosti veljal za kar veliko pravno avtoriteto. Že v rosnih dneh samostojne Slovenije je kot mlad pravnik sodeloval pri pisanju ustave. Potem se je kot predavatelj na ljubljanski fakulteti uveljavil kot strokovnjak za raznovrstna pravna vprašanja, s katerimi so se nanj obračali novinarji. Ti so ga tako pogosto spraševali za mnenje, ker ni nikoli odklonil sodelovanja in je zapletene zadeve znal razložiti – čeprav morda nekoliko suhoparno – tako, da so jih razumeli tudi nevešči pravne latovščine.

O Miru Cerarju torej vemo marsikaj. Tisti, ki ga primerjajo z Janezom Drnovškom, ga lahko morda le zaradi podobno zadržanega javnega nastopanja. Pri Cerarju je najzanimivejše to, da o njem vemo pravzaprav več kot o tem, kakšna bo njegova politika. O tem se bo najbrž moral bolj razgovoriti v prihodnjih dneh, če hoče skrpati vlado.