Tiskane izdaje
Ljubljana − DZ je končal obravnavo predloga rebalansa letošnjega proračuna, glasovanje pa bo v petek. Opozicija ga složno zavrača, ker da je zgrešen in premalo razvojen, manj enotna pa je koalicija. Medtem ko ga v SD in SMC podpirajo, želijo v Desusu zagotovilo o uskladitvi pokojnin, če bodo uradni podatki res pokazali 2,5-odstotno gospodarsko rast v letu 2014.
Erjavec: Glede podpore pri nas vlada negotovost
Minister Karl Erjavec pravi, da po uvodnem delu obravnave rebalansa proračuna za 2015 na seji DZ ni bil miren. Pričakoval je, da bo premier Miro Cerar jasno povedal, da se bodo ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti pokojnine usklajevale. »Tega nisem slišal, zato pri nas vlada precejšnja negotovost, kako bomo podprli rebalans proračuna,« je dejal. Kot je spomnil, je bilo na koalicijskem sestanku včeraj dogovorjeno, da se bosta predsednik vlade oziroma minister za finance v svojem nagovoru tudi opredelila do tega vprašanja.
Po Erjavčevih besedah je namreč neuradno znano, da bo gospodarska rast višja kot 2,5 odstotka, zato bi radi še pred glasovanjem o proračunu dobili zagotovilo s seje DZ, da se bo ta določba koalicijske pogodbe tudi realizirala. A se to po njegovih besedah za zdaj še ni zgodilo.
Na vprašanje, ali rebalansa ne bodo podprli, če se to ne bo zgodilo, je odgovoril, da zelo težko glasujejo za nekaj, kar ni v skladu s koalicijsko pogodbo.
DZ se je danes sestal na izredni seji, da bi sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Tega je vlada pripravila, ker ima resen namen, da zdaj in v bodoče poskrbimo za vzdržne javne finance in tako izpolnimo eno od pomembnih predpostavk za uspešen razvoj družbe, je dejal premier Miro Cerar.
Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je pojasnil Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo pogoji, da se lahko za prihodnje leto po daljšem času spet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.
Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: »Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo.«
Mramor se zaveda, da z rebalansom ne morejo biti vsi zadovoljni, vendar pa predstavlja nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ. Prav tako je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast, sta poudarila skupaj s premierom.
Obnova urgentnih centrov, nekaterih železniških povezav
Med pomembnejšimi investicijami sta naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje preskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.
»Rebalans je bil nujno potreben,« je zatrdil Mramor. Od sprejetja letošnjega proračuna v novembru 2013 so se namreč bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani dovolj visoki, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.
Napovedi gospodarske rasti so zdaj veliko bolj spodbudne, prav tako so ugodni kazalniki na trgu dela, je nadaljeval Cerar. Vendar pa je ekonomski in socialni položaj še vedno zahteven, je dejal in pojasnil, da so zato potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih, predvsem pa na področju javnih financ. »Te so zdaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje,« je poudaril.
Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.
Slovenija ima od novembra 2009 prevelik primanjkljaj, zato mora voditi takšno fiskalno politiko, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod tri odstotke BDP v letu 2015, je dejal Cerar. »Srednje- in dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo,« je poudaril.
Po slovenski metodologiji bo primanjkljaja sicer za 3,62 odstotka BDP, a večinoma je to posledica dejstva, da so med odhodki načrtovana evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bo EU začasno zadržala in jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let. Kot je pojasnil Mramor, bi bil brez upoštevanja teh založenih sredstev primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.
