Tiskane izdaje
Popravek: Članek objavljamo s pojasnili predsednika Boruta Pahorja, ki so bila v prvotni verziji članka izpuščena. Za napako se iskreno opravičujemo.
Ljubljana – Vlada in njeno zunanje ministrstvo sta po pričakovanjih začela s poskusi prikrivanja resničnih razlogov za odpoved sodelovanja Slovenske vojske na vojaški paradi v Zagrebu. Premier Miro Cerar je celo pojasnil, da »Slovenija niti doma ne prireja vojaških parad niti ne sodeluje na drugih«.
Kakor kaže, so premiera napačno informirali. SV se namreč parad pogosto udeležuje. Površen pregled sporočil državnih organov kaže pogosto udeležbo naših enot na paradah. V Parizu je leta 2007 sodelovalo kar 32 vojakov, leta 2011 v Rimu na slovesnosti združitve Italije so prav tako sodelovali naši gardisti. Vojaki so se udeležili tudi parad v Belgiji (ob državnem dnevu leta 2009), pripadniki kontingenta SV pa so se, denimo, leta 2001 v Libanonu udeležili parade ob obletnici ustanovitve sil Unifil.
Kolateralna žrtev
Po naših informacijah je premier Cerar nekakšna kolateralna žrtev tiste struje na zunanjem ministrstvu, ki da veliko na dobre odnose s srbskimi kolegi oziroma sodi, da so ti odnosi v slovenski zunanji politiki nujni in ključni.
To sovpada tudi z zunanjepolitičnimi razmisleki v uradu predsednika države Boruta Pahorja, ki levji delež svojih zunanjepolitičnih ambicij vidi prav v JV Evropi in kjer so razmisleki o Srbiji kot ključnem partnerju zelo podobni.
Naši viri poudarjajo, da je pri vladi posredoval tudi predsednik države.
V njegovem uradu tega ne zanikajo, zavračajo pa namige, da bi šlo za pritiske. Po naših informacijah je namreč s predsednikovim uradom v stik stopil urad srbskega predsednika Tomislava Nikolića. Kakšna je bila vsebina pogovorov, ali je posredovanje vsebovalo kakršnekoli grožnje (da se srbski predstavniki ne bodo udeleževali procesov, ki jih promovira predsednik republike) in ali je ta posredoval pri vladi, smo vprašali v uradu predsednika.
Pahor: vljudna zavrnitev
Sporočili so, da je »odločitev predsednika Pahorja stvar njegove suverene volje« in da je v minulih dneh v pogovorih s pristojnima ministroma »izrazil pomisleke glede udeležbe na paradi«. In argumenti? Da so odnosi med Ljubljano in Zagrebom prijateljski, da je in bo podpiral skupne vojaške vaje (dvostranske in v okviru Nata), pa da s hrvaško kolegico skupaj »vodita regionalno pobudo Brdo Brijuni Process, kar dodatno potrjuje veliko medsebojno zaupanje obeh držav, pa tudi zaupanje drugih voditeljev tega procesa v regiji«.
Četrti predsednikov argument je, da »spričo osebne privrženosti mirovni politiki ni naklonjen organiziranju vojaških parad«. V uradu pričakujejo, da bo »vljudna zavrnitev povabila« v Zagrebu sprejeta z razumevanjem, predsednikov svetovalec za zunanje zadeve Marko Makovec pa da je svojega hrvaškega kolega že seznanil z zadržanim stališčem. Dodali so, da Pahor o paradi »ni govoril z nobenim uradnikom ali državnikom druge države«. Kot rečeno, so naše informacije drugačne in govorijo o tem, da je do stika (na eni od ravni v predsedniških aparatih obeh držav) prišlo. Zunanjepolitični svetovalci, denimo, se slišijo vsak teden.
»Nenavadno«
Poznavalci razmer dejstvo, da se je morala do parade v Zagrebu opredeliti kar celotna vlada, ocenjujejo z besedami »nenavadno« in opozarjajo, da se poskuša pozornost preusmeriti z resničnega problema. Ta pa je, da je Slovenija udeležbo na paradi potrdila in jo na teatralen način odpovedala v času, ko je potekala ostra diplomatska kampanja Beograda. Odpovedi pa so sledili neprepričljivi izgovori, ki le še potrjujejo naše zanesljive informacije, da je Beograd uspešno pritisnil na Ljubljano.
***
Celotni odgovor predsednika Pahorja:
Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je v minulih dneh v pogovorih z obrambno ministrico Andrejo Katič in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem izrazil pomisleke glede slovenske udeležbe na hrvaški vojaški paradi. Njegovo stališče je v pogovorih in javno utemeljil z naslednjimi argumenti:
Prvič, ni slehernega dvoma, da so slovensko-hrvaški odnosi prijateljski in vsestransko razviti in obe strani si prizadevata, da taki tudi ostanejo.
Drugič, predsednik je in bo podpiral skupne vaje vojsk obeh držav, tako na dvostranski ravni kot v okviru zavezništva NATO.
Tretjič, predsednik Republike Slovenije in predsednica Republike Hrvaške skupaj vodita regionalno pobudo Brdo Brijuni Process, kar dodatno potrjuje veliko medsebojno zaupanje obeh držav, pa tudi zaupanje drugih voditeljev tega procesa v regiji v to dragoceno politično pobudo, ki se je že izkazala s svojimi dosežki.
Četrtič, predsednik spričo njegove osebne privrženosti mirovni politiki ni naklonjen organiziranju vojaških parad. Predsednik meni, da zlasti v tem trenutku svet potrebuje izraze politične volje za mirno reševanje sporov.
Slovenska vljudna zavrnitev povabila v Zagrebu bi vsled vsega naštetega morala biti sprejeta z razumevanjem.
Predsednikov svetovalec za zunanje zadeve Marko Makovec je v tem smislu svojega hrvaškega kolega obvestil o zadržanem stališču slovenskega predsednika. Sicer pa se o tem vprašanju ni v njegovem imenu pogovarjal nihče iz njegovega urada.
Predsednik Pahor, glede vojaške parade in morebitne udeležbe Slovenske vojske na njej, ni govoril z nobenim uradnikom ali državnikom druge države. Predsednik Pahor meni, da je taka odločitev stvar suverene volje države.
