Cerarjev odstop porušil zakonodajne načrte

Marčna seja bi lahko bila zadnja. Določeni zakoni zato ne bodo sprejeti. Preiskovalnim komisijam zmanjkuje časa.

Objavljeno
16. marec 2018 19.26
Predsednik preiskovalne komisije DZ Anže Logar na seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu 05.marca 2018 [Anže Logar,zaslišanja,parlament,DZ,komisije,politika]
Maja Grgič, Barbara Hočevar
Maja Grgič, Barbara Hočevar
Ljubljana – Odstop premiera Mira Cerarja in s tem povezana možnost, da bodo parlamentarne volitve konec maja, na glavo postavljata tudi terminski načrt dela državnega zbora. Lahko se namreč zgodi, da bo marčna seja, ki se začne v ponedeljek, zadnja v tem sklicu in da določeni zakoni zato ne bodo šli skozi zakonodajno sito. Ustavni zakon za zaščito NLB pred hrvaškimi tožbami pa bi bil lahko, predvidoma na izredni seji, sprejet še v tem mandatu.

Kolegij DZ je včeraj določil časovni potek marčne seje. Kaj bo s predvideno aprilsko sejo, zaradi morebitnih predčasnih parlamentarnih volitev še ni povsem jasno. Če je ne bo, parlament mogoče ne bo mogel potrditi nekaterih zakonov, zato so, kot je slišati, zaskrbljeni in nezadovoljni tudi na številnih ministrstvih.

Negotovo je sprejetje novele zakona o revidiranju, s katerim Slovenija zamuja že skoraj dve leti in zaradi česar je evropska komisija proti naši državi začela postopek na sodišču EU. Tretje branje je predvideno za aprilsko sejo. Enaka negotovost velja za zakon o igrah na srečo, katerega drugo branje je predvideno za marčno sejo, tretje pa za aprilsko.

Na aprilsko sejo je uvrščena tudi novela zakona o štipendiranju, ki naj bi poenostavila štipendijske postopke, predvsem pa je sprejetje nujno za zagon projekta informativnega izračuna, ki naj bi ga od leta 2019 prejemali vsi upravičenci do letnih pravic iz javnih sredstev.  

Razlaščenci brez zakona

Odhajajoči koaliciji, kot kaže, tudi ne bo uspelo sprejeti zakona o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev, ki naj bi prinesel podlago za odškodninske tožbe za razlastitev lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v skupni višini skoraj 900 milijonov evrov.

Podobna usoda čaka tudi zakon o obrambi in zakon o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Brez epiloga pa bi lahko ostalo tudi delo treh parlamentarnih preiskovalnih komisij, o projektu Teš 6, o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu pri prodaji in nakupu žilnih opornic ter komisije o ugotavljanju zlorab in odgovornosti v bančnem sistemu in njegovi sanaciji.

Malo prepozni

Komisija o Tešu 6, ki jo vodi Matjaž Hanžek (nepovezani poslanec), je osnutek poročila do petka zjutraj že pripravila, končnega pa še ne, zato ni uvrščen na marčno sejo.

Tudi preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab pri nakupu žilnih opornic je v sredo potrdila končno poročilo, a tega ni na dnevnem redu marčne seje. Komisija, ki je ugotovila sume podkupovanja, bo po besedah predsednice Jelke Godec (SDS) državnemu zboru predlagala sklep, naj dokumentacijo, s katero razpolaga komisija, po sprejetju poročila preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Komisija o zlorabah v bančništvu, ki jo vodi Anže Logar (SDS) in ki zadnje tedne pospešeno zaslišuje vabljene priče, dela še ni končala.

Z resorja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v postopku več kot deset zakonov. Poleg zakona o štipendiranju je med tistimi, ki bodo zadevali veliko ljudi in izboljšali njihov položaj, zakon o socialnem vključevanju in novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bi se denarna socialna pomoč za samsko osebo zvišala na 331 evrov. Na ministrstvu si želijo, da bi bila sprejeta še novela zakona o preprečevanju dela na črno, ki bi omogočila, da bi lahko vavčer za osebno dopolnilno delo kupili prek mobilne aplikacije.

Državni zbor lahko kadarkoli skliče izredno sejo, če to zahteva četrtina poslancev ali predsednik republike.