Cerkev po kadrovskem cunamiju

Pet upokojenih slovenskih nadškofov nima statusa člana Slovenske škofovske konference. Kje prebivajo?

Objavljeno
01. september 2013 14.14
Ljubljana 20.12.2012 - ljubljanski nadskof metropolit Anton Stres je predstavil bozicno poslanico.foto:Blaz Samec/DELO
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga

Ljubljana − Kadrovska vprašanja niso središčna le v politiki in gospodarstvu. Tudi v Rimskokatoliški cerkvi se stvari začnejo in končajo pri tem. Zadnjega julija je kadrovski cunami dramatično spremenil podobo cerkvenega vrha.

Od odstopa ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška je minil dober mesec dni, nadškofiji pa še vedno vodita apostolska administratorja. Dejstvo, da nadškofiji ostajata brez predstojnika s polnimi pooblastili, je pomenljivo, saj sta bila nadškofa Stres in Turnšek že aprila pozvana, naj ponudita odstop.

To pomeni, da je bilo najpozneje aprila jasno, da bosta nadškofiji potrebovali nova predstojnika. Ker pa je razsežnosti finančne krize vsaj delno razkrila že apostolska vizitacija, ki se je v Mariboru mudila jeseni 2010, je bilo v najbolj obveščenih in vplivnih krogih najpozneje na začetku leta 2011 jasno, da bodo v vrhu slovenske Rimskokatoliške cerkve nastale velike spremembe. Apostolske vizitacije se namreč praviloma končajo z odstavitvami.

Trije mlajši od 75 let

Kadrovska slika vrha slovenske cerkve je tako presenetljiva. Slovensko škofovsko konferenco sestavljajo štirje aktivni škofi, en pomožni škof in en upokojeni škof. Pet upokojenih nadškofov in en upokojeni pomožni škof pa nimajo statusa člana Slovenske škofovske konference (SŠK), najvišje institucije slovenske Rimskokatoliške cerkve.

Med (nad)škofi, ki nimajo statusa člana SŠK, so trije precej mlajši od 75 let; to starost kanonsko pravo postavlja kot pomemben mejnik. Alojz Uran je kot ljubljanski nadškof odstopil novembra 2009, ko je štel 64 let. Anton Stres je kot ljubljanski nadškof odstopil julija letos pri 70 letih. Marjan Turnšek pa je kot mariborski škof odstopil pri 58 letih. Kanonsko pravo je glede upokojitev škofov jasno. Kanon 401 določa, da načeloma odstop papežu ponudijo, ko so stari 75 let; ta starostna meja velja tudi za kardinale.

Stres morda v Pariz

Po umiku z nadškofovske funkcije se je Anton Stres umaknil v Novigrad na Dobri, vasico, ki je od mejnega prehoda Vinica oddaljena okrog 20 kilometrov. Tam deluje tudi redovna skupnost lazaristov, katere član je Stres. Svetovno središče lazaristov je v Parizu; Anton Stres je v Parizu na Katoliškem inštitutu tudi doktoriral in je po tem, ko je bil »odstopljen«, omenil, da se bo v prihodnosti posvetil filozofiji. Morda prav v Parizu, kjer ima še vedno močne zveze v pariški intelektualni in filozofski eliti.

Takoj za mejo, v Trstu, prebiva tudi upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Živi v domu šolskih sester pri Sv. Ivanu. Če lahko sodimo po zapisih v zamejskem tisku, je aktiven, saj vodi maše, romanja in druge cerkvene dogodke. Ob objavi novice, da se bo moral nadškof Uran preseliti v Trst, je to sprožilo nekaj reakcij, češ da ukrep ni primeren, ker ima upokojeni nadškof zdravstvene težave. Zadnje informacije govorijo, da se je dobro vključil v tržaško okolje, lepo pa so ga sprejeli tudi domačini.

V najbolj negotovi situaciji je nekdanji mariborski nadškof Marjan Turnšek. Je najmlajši od treh predčasno upokojenih nadškofov. Trenutno biva v samostanu v Stični na Dolenjskem.

Priporočilo

Vatikan, kjer je bil epicenter kadrovskega cunamija v slovenski Rimskokatoliški cerkvi, je, kolikor je mogoče razbrati iz uradnih in neuradnih informacij, vsem trem »priporočil«, naj se za določen čas umaknejo iz javnega življenja. »Priporočilo« pa ima v organizacijah z jasno hierarhično strukturo status obveznega navodila.