Čez pet let nov ljubljanski zapor v Bizoviku

Ljubljana – Če bo šlo vse po načrtih, bo v Bizoviku leta 2020 zgrajen nov zapor. V njem bo prostora za 465 ljudi, ki zdaj prestajajo zaporno kazen na Povšetovi ulici v Ljubljani in na Igu, kjer je ženski zapor. Začetek gradnje je predviden čez tri leta.

Tako so nam odgovorili s pravosodnega ministrstva, ki v predlogu proračuna za prihodnji dve leti dobiva več denarja. Glede na predlog, ki ga je sprejela vlada, integralna sredstva, namenjena pravosodnemu ministrstvu, za prihodnje leto znašajo 51 milijonov evrov, za leto 2017 pa dobrih 64 milijonov evrov. Glede na veljavni proračun za letos to pomeni povišanje sredstev leta 2016 za 3,3 milijona evrov, leta 2017 pa za 16,6 milijona evrov.

Huda prostorska stiska

Del denarja bo namenjen za aktivnosti, ki so povezane z začetkom gradnje novega zapora. V večini slovenskih zaporov se spopadajo s prostorskimi težavami, zaradi česar je bila naša država že obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Posebno velika stiska je v ljubljanskem zaporu, ženski zapor na Igu pa je v izjemno slabem stanju. Njegovo vzdrževanje predstavlja velik strošek, saj gre za staro stavbo, ki zahteva celovito obnovo, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. V obeh zaporih – tako moškem kot ženskem – je prostora za 221 ljudi. Projekt za gradnjo je šele na začetku, v pripravi je projektna naloga za izbor izvajalca za izdelavo občinskega prostorskega načrta za lokacijo v Bizoviku. Predviden začetek gradnje je leta 2018, na ministrstvu pa še ne morejo oceniti, kolikšen bo strošek izvedbe celotnega projekta.

Uvedba probacije

Več denarja v proračunu ne bo namenjenega le reševanju prostorske stiske v zaporih, ampak tudi uvedbi profesionalne probacijske službe. To je služba, ki skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij v skupnosti. Zdaj je na tem področju praznina, pravijo na pravosodnem ministrstvu, kar kažejo tudi statistični podatki. Pri nas je v 75 odstotkih primerov kazenskih sodb izrečena pogojna obsodba, hkrati pa je od leta 2002 vse več zaprtih ljudi. Vpeljava probacije pomeni profesionalizacijo izvrševanja nekaterih alternativnih sankcij in ukrepov, namenjenih ponovni vključitvi v skupnost obsojenih, ki so zdaj vključeni v sistem socialnega varstva. To je inštitut, ki bo po prepričanju ministrstva zmanjšal število zaprtih ljudi v zaporih, hkrati pa tudi zmanjševal delež povratništva in krepil resocializacijo.

Pravosodju informacijska limona

Denar bo namenjen tudi za informatizacijo tožilstva in pravobranilstva. Prav včeraj je Institut Jožef Stefan spletni aplikaciji Supervizor podelil informacijsko jagodo za najboljši dosežek pri informatizaciji družbe v preteklem letu, pravosodju pa informacijsko limono za najslabši dosežek pri pomanjkljivi informatizaciji pravosodja. Če se sodstvo še lahko pohvali z informatizacijo – sodišča 97 odstotkov vseh zadev obvladujejo s pomočjo informacijskih sistemov, 53 odstotkov vseh zadev na prvi stopnji se v celoti vodi v elektronski obliki, zemljiškoknjižni postopek pa se vodi zgolj na ta način –, to ne velja za prej omenjeni inštituciji.