Danes ponovno o reorganizaciji

Anja Kopač Mrak predlaga, da bi vseh 62 centrov za socialno delo obdržali in vzpostavili še 16 območnih enot.

Objavljeno
16. maj 2017 20.28
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Predstavniki koalicije se bodo danes spet pogovarjali o reorganizaciji centrov za socialno delo in poskušali najti kompromis. Pri koalicijskih partnericah je še nekaj pomislekov zaradi koncepta ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Anje Kopač Mrak, po katerem bi vseh 62 centrov za socialno delo obdržali, skupaj z vsemi 1169 zaposlenimi, kot lokalne enote, vzpostavili pa bi še 16 območnih enot, v katerih bi se povezale splošne službe in upravni postopki o odločanju o letnih pravicah, zaradi večje učinkovitosti dela in za administrativno razbremenitev.

Sprva je Desus skrbela centralizacija in pravna oblika sedanjih centrov, kasneje pa je SMS izrazila več zadržkov tako v zvezi s številom območnih enot kot glede načina, kako so jih določili, najbolj pa pogrešajo vsebinske rešitve, ki bi odgovarjale na nove oblike socialnih težav.

Kriterije, kako je ministrstvo opredelilo teh 16 skupin, je ministrica predstavnikom koalicijskih partneric predstavila v ponedeljek. »Končni predlog definiranja območnih centrov in njihovih sedežev, ki smo ga pripravljali skupaj z direktorji centrov in strokovno posvetovalno skupino, večinoma sledi logiki statističnih regij in le malo odstopa zaradi operativnih ali življenjskih razlogov,« so zagotovili z MDDSZ.

Zdaj čakajo na uradne predloge ministrstva za javno upravo (MJU). Vtis je, da je pri konceptih obeh ministrstev kar nekaj razhajanj. Na MDDSZ menijo, da centrov za socialno delo ni mogoče reorganizirati po vzoru reorganizacije upravnih enot, ker so se centri v praksi, zlasti pri ureditvi koordinacij, povezovali drugače. Tudi temeljni koncept nove ureditve se razlikuje – medtem ko MJU zagovarja finančno in kadrovsko racionalizacijo, na MDDSZ nikoli niso skrivali želje po kadrovski krepitvi centrov, da bodo, kot poudarjajo, bliže ljudem.

»Razumemo pomisleke posameznih deležnikov, ki pa jih lahko rešujemo še v zakonodajnem postopku. Zamik reforme prinaša veliko tveganje, saj so razmere v CSD-jih, ki so hrbtenica socialne države, zares kritične. Reorganizacija je prvi ukrep v poglavju socialne politike v koalicijskem sporazumu. Ostajam optimistična, da bodo tudi drugi deležniki prepoznali kakovost predlagane reorganizacije in da se bomo vsi držali dogovora ter zavez stroki in državljanom,« pravi Anja Kopač Mrak, ki upa, da bo zakon o socialnem varstvu še ta mesec obravnavan v vladi, junija pa bi se začel zakonodajni postopek v državnem zboru.