Danes prva odločitev o Janševem mandatu

Poslanski sedež: Še zmeraj sta odprti dve poti: na ustavno sodišče prek upravnega ali pa neposredno.

Objavljeno
08. oktober 2014 20.34
Janez Janša med 1. konstitutivno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 1. avgusta 2014.
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Mandatno-volilna komisija (MVK) bo danes odločala o mandatu poslanca Janeza Janše. Petčlanska strokovna skupina je na zaprosilo MVK pripravila mnenje o pravnih dilemah prenehanja poslanskega mandata, končna odločitev pa je v rokah državnega zbora.

Po torkovem sestanku koalicije so iz največje parlamentarne stranke SMC sporočili, da je pred poslanci – po tem, ko so na avgustovski konstitutivni seji državnega zbora (DZ) potrdili mandat vsem poslancem, tudi pravnomočno obsojenemu Janši – odločitev o eni od štirih možnostih: DZ o prenehanju Janševega mandata sploh več ne odloča, ker je o tem že odločil; lahko odloča o odvzemu ali prenehanju mandata; lahko odloča o zamrznitvi mandata; lahko odloča o možnosti, da DZ Janši prekine prestajanje zaporne kazni za obdobje poslanskega mandata. Nas je zanimalo, kakšne so pravne poti po tem, ko bo DZ izglasoval eno od možnosti.

Možen upravni spor

Dr. Rajko Pirnat, ki je bil član petčlanske strokovne skupine, nam je pojasnil, da nadaljnjih pravnih poti skupina ni obravnavala, »vendar je treba upoštevati, da zakon o poslancih ne ureja sodnega varstva zoper odločitev DZ o ugotovitvi prenehanja mandata. To pomeni, da ima prizadeti na voljo sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem na podlagi ustave in zakona o upravnem sporu. Seveda pa je mogoče, da prizadeta oseba neposredno poskuša vložiti ustavno pritožbo na ustavno sodišče in doseči, da bi še pred odločanjem upravnega sodišča to pritožbo obravnavalo ustavno sodišče. Kot smo videli, ustavno sodišče takšni predčasni obravnavi ni naklonjeno, čeprav jo zakon o ustavnem sodišču dopušča, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.«

Možna vrnitev mandata

Dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete, pojasnjuje, da dokončno odločitev sprejme DZ, MVK sprejme zgolj predlog odločitve. »Če se torej DZ odloči in poslancu Janši odvzame že podeljeni mandat oziroma ugotovi, da mu je ta prenehal, ima Janša možnost ustavne pritožbe na ustavno sodišče.«

Zagorc predvideva, da bi ustavno pritožbo vložili še politična stranka SDS in volivci. »Verjetno bo napadena tudi ustavnost določbe 9. člena zakona o poslancih. O pritožbah bi ustavno sodišče odločalo absolutno prednostno. Če z ustavno pritožbo uspejo, torej če ustavno sodišče ugotovi, da je DZ z odvzemom mandata poslancu kršil človekove pravice, mu mora mandat vrniti. Če z ustavno pritožbo ne uspe, ima Janša še odprto pot na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).«

Če se DZ odloči za mirovanje mandata, za kar je Zagorc prepričan, da je zaradi neobstoječih pravnih podlag še bolj v nasprotju z veljavno pravno ureditvijo kot odvzem že potrjenega mandata, potem je pot enaka kot v primeru prenehanja mandata. Vodi na ustavno sodišče in naprej na ESČP.

O dodatni možnosti, ki jo je v torek omenjala SMC, da bi lahko DZ Janši prekinil prestajanje zaporne kazni za obdobje poslanskega mandata, je Zagorc mnenja, »da gre v pravo smer k ohranitvi poslanskega mandata, a posega v načelo delitve oblasti in pretirano zanemarja družbeni pomen izvrševanja pravnomočnih kazenskih sankcij. Zadnja možnost je, da DZ sploh ne odloča o prenehanju poslanskega mandata oziroma da odloči, da Janša navkljub zakonskim razlogom za prenehanje obdrži poslanski mandat,« pojasnjuje Zagorc.