Tiskane izdaje
Ljubljana − »Kandidiral bom kot kandidat državljank in državljanov, z listo podpornikov iz vseh delov Slovenije in vseh delov družbe,« je z nagovorom na spletni strani predsednik države Danilo Türk − pričakovano − potrdil, da se bo jeseni potegoval za ponovni mandat.
Türk je povedal, da se je pred odločitvijo že obširno posvetoval in da je za številne njegova kandidatura »naravna in pričakovana«. »Vselej sem ravnal načelno in po svoji vesti,« je poudaril. Čeprav bo nestrankarski kandidat, je »vedno pripravljen na sodelovanje z vsemi strankami in vsemi ljudmi dobre volje«, je še dejal, kot temeljne programske vrednote pa navedel solidarnost, pomoč sočloveku, vladavino prava in odpravo korupcije.
Zbiranje podpisov
Danilo Türk za vložitev kandidature potrebuje podpise najmanj 5000 volivcev. Kaže, da jih bo poskušal zbrati čim več in se ne bo omejil na nekaj vplivnih predlagateljev kakor, denimo, Zoran Janković pred parlamentarnimi volitvami. Kako bo zbiral podpise, še ni znano, verjetno pa kar na spletni strani.
Prvi odzivi kažejo, da lahko računa na podpornike Pozitivne Slovenije. »Absolutno bom podprl njegovo kandidaturo in bom vesel, če jo bom lahko tudi podpisal. V prvem mandatu je pokazal, da je izjemen predsednik,« pravi Janković, ki svojega mnenja ne bo spremenil, tudi če se bo v prihodnjih mesecih za predsedniško kandidaturo odločil tudi Borut Pahor. Türka podpira tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je danes v Planici morebitni boj med Türkom in Pahorjem komentiral: »Ne vem, kdo si želi spopada na levici.«
Tekmeci zadržani
Predsednik SD, ki bo po neuradnih informacijah čakal s svojo odločitvijo do konca, zagotovo pa do spomladanskega kongresa socialne demokracije, se na Türkovo napoved še ni odzval. Jo je pa komentiral Pahorjev verjetni protikandidat na kongresu Igor Lukšič. Meni, da bi sedanji predsednik lahko mirno čakal z napovedjo do zadnjega dne mandata: »Zdaj bo okrog hodil kot kandidat, in ne kot predsednik, s čimer je Sloveniji za nekaj mesecev odvzel predsednika, sebe pa izenačil z drugimi kandidati. Njegovi svetovalci ne cenijo energije pričakovanja, ki je v politiki dragocena.«
Milan Zver, ki ga za novega predsednika države predlaga največja vladna stranka SDS, je Türkovo kandidaturo na Twitterju označil za pričakovano in tekmecu sporočil: »Dobrodošel!« Sedanji predsednik je pred petimi leti zmagal v drugem krogu s prepričljivo večino. Tudi v zadnjem Delovem barometru, ki smo ga objavili v ponedeljek, je še vedno najbolj priljubljen politik v Sloveniji.
Zgodnja kandidatura ali prednost na startu
Prvi predsedniški kandidaturi sta najavljeni nenavadno zgodaj, se strinja politični analitik Igor Pribac. To je po njegovem mnenju bolj samoumevno za izzivalca Zvera, ki si je s tem zagotovil prevladujoč položaj na politični desnici. »Podobna logika pa v pričakovanju kandidature Boruta Pahorja velja tudi na levici. Türk je s tem zagotovo vplival in otežil delo svojemu morebitnemu tekmecu,« razmišlja Pribac. Če bi Türk zavlačeval z objavo kandidature, bi mu nasprotniki lahko očitali, da so njegova medijsko odmevna opredeljevanja do relevantnih družbenih tem zgolj del predvolilne kampanje, dodaja Pribac.
V ospredju vsakdanji ljudje
Danilo Türk je na zadnjih predsedniških volitvah leta 2007 kandidiral s podporo volivcev. Do uradne vložitve kandidature mu je uspelo zbrati 10.787 podpisov, podprle pa so ga tudi stranke SD, Desus in Zares. Tako kot najresnejša protikandidata Lojze Peterle in Mitja Gaspari je imel v svojem krogu tudi podpornike iz vrst »uglednih državljanov«. Med njimi so bili igralec in pisatelj Andrej Rozman − Roza, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, tedanja rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič ter profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. »Zagotovo bom tudi tokrat med podporniki, a za zdaj ne vem, ali bo to organizacijsko potekalo podobno kot pred petimi leti. Predvidevam pa, da se bo večina tedanjih podpornikov oglasila tudi tokrat,« je za Delo dejal Lojze Ude.
Türk sicer napoveduje, da se bo za nov mandat potegoval »kot kandidat državljank in državljanov, z listo podpornikov iz vseh delov Slovenije in iz vseh delov naše družbe«.
»Razlog je preprost. Türk je bil v prvem poskusu izrazito strankarski kandidat. Tokrat pa bo oseba, ki ga je tedaj predlagala, morda celo njegov največji tekmec. Z nestrankarskim pristopom se želi Türk tako izogniti bratomorni vojni, ki bi jo prinesla izrazita nominacija s strani PS, in si pri tem zagotoviti še kar najširšo podporo volivcev,« razlaga Pribac.
Peterle o komunistični preteklosti
Türkovega protikandidata iz drugega kroga predsedniških volitev leta 2007 Lojzeta Peterleta ponovna kandidatura Danila Türka ni presenetila. »Me pa tudi ne veseli, saj bi si na tem mestu želel spremembe. Imam tudi vtis, da to mogoče ne bo edina kandidatura z leve strani. Si pa vsekakor želim, da bi Slovenija prišla v takšno politično in kulturno ozračje, da bi bil po vseh teh letih možen tudi predsednik brez komunistične preteklosti. To bi bilo dobro za status Slovenije v Evropi,« je komentiral evropski poslanec.
Njegova NSi bo o podpori kateremu izmed kandidatov odločala 31. marca, neuradno pa ni veliko možnosti, da bi podprli koga drugega kot kandidata SDS Milana Zvera. V SLS posameznih napovedi kandidatur niso hoteli komentirati.
Predsednikovo ponovno kandidaturo sicer poleg PS načelno podpirajo tudi v zunajparlamentarnih Zaresu, LDS in TRS, medtem ko v DLGV za to neuradno ne vidijo veliko možnosti. Predsednik stranke Gregor Virant je sicer konec februarja v intervjuju za Delova Ozadja dejal, da bi med trojico Türk-Zver-Pahor stranki predlagal, da podpre zadnjega.
