Danilo Türk na mesto Ban Ki Muna?

 Kandidatura ni nerealna, če bo na vrsti Vzhodna Evropa. Ključna je podpora države.

Objavljeno
10. oktober 2013 22.26
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Ljubljana – »Bi, seveda bi,« je predsednik države Danilo Türk oktobra leta 2006 v intervjuju za Playboy odgovoril na vprašanje, ali bi – če bi se seveda ponudila priložnost – kandidiral za generalnega sekretarja Združenih narodov.

Zdaj že bivšega predsednika države sedem let pozneje res omenjajo kot kandidata za naslednika Ban Ki Muna, v izjavah pa je bolj diplomatski. »Vse je odvisno od mednarodnih okoliščin. Upoštevajte, da bodo volitve leta 2016 in da je prav, da ta čas vsi podpiramo sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona pri njegovem zahtevnem delu,« je povedal za Delo.

Naj spomnimo: slovenski veleposlanik v ZN Andrej Logar je konec septembra potrdil, da »dr. Türka omenjajo kot človeka, ki bi bil lahko primeren kandidat, če bi se za to odločil«. »Odkar sem prišel na ta novi položaj, me sogovorniki ob različnih priložnostih sprašujejo o tem, kaj dela in kakšni so njegovi načrti,« je novinarjem povedal veleposlanik in dodal, da »imajo o njem vsi visoko mnenje in cenijo njegovo preteklo delo«.

Podpora vlade nujna

Sporočilo je v Sloveniji vzbudilo precej pozornosti in je, kot običajno, razdelilo javno mnenje. Desni politični opciji naklonjeni mediji so jo sprejeli z nejevero in so jo označili kot »marketing Foruma 21«. Vlada in zunanje ministrstvo molčita, vendar je dejstvo, da je prvi javno spregovoril veleposlanik, torej predstavnik države, tudi znamenje, da je možnost kandidature prvega Slovenca za generalnega sekretarja ZN treba vzeti resno. Kandidat namreč mora imeti podporo svoje države. Za bivšega predsednika bi torej morala aktivno lobirati tudi Slovenija. Izjava veleposlanika nakazuje, da Türk podporo vlade ima. Da bi morebitno kandidaturo svojega nekdanjega tekmeca aktivno podprl, pa je že javno potrdil tudi predsednik države Borut Pahor. Vprašanje pa je, ali se to lahko spremeni z zamenjavo oblasti po volitvah, ki bodo najpozneje leta 2015. SDS, ki je dvakrat že vodila vlado, je namreč z nekdanjim predsednikom v dolgoletnih sporih.

»Čeprav kandidata predlaga varnostni svet, je zanj podpora njegove države izjemno pomembna,« poudarja profesor na fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič in opozarja: »Zelo nenavadno je, če država takšno podporo odtegne, sploh če kandidat v organizaciji uživa ugled. Vsaka država bi se morala držati načela, da morebitna notranja nesoglasja ne smejo ovirati dosežkov v zunanji politiki. In vodstvene oziroma visoke funkcije v mednarodnih organizacijah so dosežek, na katere mora biti ponosna vsaka zrela država.«

Tokrat vzhodnoevropski kandidat

Seveda pa je kandidatura zelo zahtevna diplomatska operacija. Zagotoviti je treba večino v 15-članskem varnostnem svetu in potem v generalni skupščini. Da se je ime Danila Türka začelo omenjati že zdaj, ni nenavadno, saj se lobiranja običajno začenjajo tri leta pred zamenjavo. Nepisano pravilo je, da se generalnega sekretarja ne izbira med državljani petih stalnih članic varnostnega sveta, ki imajo tudi pravico veta. Drugo nepisano pravilo pa je, da mora prihajati iz regije, ki je na vrsti po pravilu rotiranja. Kaže, da bi bila leta 2016 to lahko Vzhodna Evropa.

Ta geografska skupina ZN je bila (med skupaj petimi) najmanj enotna, dokler se ni v priporočilih kroga uglednih osebnosti, ki je predlagal način reformiranja ZN, pokazalo, da bi jo lahko tudi odpisali. To je države spodbudilo, da so se poenotile. Svoj položaj so že leta 2006 poskušale utrditi tudi s kandidaturo za generalnega sekretarja, ki ga ta regija še ni imela. Takrat so se za to prestižno mesto potegovali tudi nekdanji predsednik Poljske Kwasniewski in sedanja predsednica Latvije. Ker ji ni uspelo, ima Vzhodna Evropa – s tem pa tudi Danilo Türk – tokrat relativno dobre možnosti. Bivši slovenski predsednik ni potrdil, da neformalno že zbira podporo za kandidaturo, je pa konec septembra obiskal OZN in se srečal tudi z Ban Ki Moonom.