Cerar sprejel odstop Darka Krašovca

Ljubljana − Generalni sekretar vlade Darko Krašovec je premieru Miru Cerarju podal odstopno izjavo, ta pa jo je danes sprejel.

Po premierjevih besedah je nekaj možnih kandidatov za novega generalnega sekretarja vlade, ki ga bo predlagal prihodnji teden na seji vlade. Omenjali naj bi poslanko SMC Lilijano Kozlovič.

Krašovec, sicer sodnik, ki mu sodniška funkcija miruje, se je neuradno znašel v disciplinskem postopku.

Na vrhovnem sodišču so nam potrdili, da je o pobudi za uvedbo disciplinskega postopka odločeno. »Odločitev je bila poslana v ponedeljek, a ker vročitev še ni izkazana, vam podatka o tem, kakšna je odločitev, v tem trenutku ne moremo posredovati.« Čeprav na vrhovnem sodišču ne razkrivajo odločitve, gre tudi glede na odstopno izjavo sklepati, da je disciplinski postopek vendarle uveden.

Gre za primer, ko je Krašovec avgusta lani kot zastopnik podjetja A Pohištvo, ki je v posredni lasti njegove žene Anite Krašovec, zaradi spora podjetja z državo v zvezi s šestimi kmetijskimi parcelami, katerih vrednost geodetska uprava ocenjuje na 18.000 evrov, zahteval izločitev vseh sodnikov v državi. Na domžalskem okrajnem sodišču namreč poteka pravda med državo in družbo A Pohištvo, trgovina in proizvodnja pohištva, ki jo v sporu kot pooblaščenec zastopa sicer generalni sekretar vlade Krašovec. Po prepričanju države oziroma sklada kmetijskih zemljišč so te parcele, nekdanje družbeno premoženje, leta 1993 po zakonu postale njegova last, ker pa se je podjetju A Pohištvo leta 2007 uspelo v zemljiško knjigo na sodišču v Domžalah vpisati kot lastnik, se je sklad odločil za sodno pot.

A je Krašovec na domžalsko okrajno sodišče vložil predlog za izločitev vseh sodišč, sodnikov in sodnic v Sloveniji, češ da noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila država, »ne izpolnjuje kriterija nedovisnosti in nepristranskosti«. Vrhovno sodišče, ki mu je okrajno sodišče posredovalo Krašovčev predlog, pa je le-tega aprila gladko zavrnilo. Ugotovilo je, da so Krašovčeve navedbe absurdne in »v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika. Predlog za generalno izločitev vseh sodnikov na vseh sodiščih pa je popolnoma zgrešen.«

Sicer je bil Krašovec, preden je postal generalni sekretar v Cerarjevi vladi, od novembra 2001 sodnik s trajnim mandatom na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču. Bil je predsednik sodnega senata v nekaj medijsko odmevnih primerih, na primer v postopku Dimitrija Rupla, ko je zaradi po njegovem mnenju prisilne upokojitve in predčasnega odpoklica s položaja generalnega konzula v Trstu tožil državo, ter v postopku, ko je eden od bivših vodilnih Hypo Leasinga Andrej Potočnik tožil svojega nekdanjega delodajalca zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Od imenovanja za generalnega sekretarja vlade septembra 2014 Krašovcu sodniška funkcija miruje.

A sodni svet je zaradi njegovih izjav dal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka proti njemu, za mnenje pa je zaprosil tudi komisijo za etiko in integriteto sodnega sveta. Ta je sprejela načelno mnenje, iz katerega je razvidno, da načela kodeksa sodniške etike zavezujejo tudi sodnika, ki mu sodniška funkcija miruje. »Ravnanje sodnika, ki je v času mirovanja sodniške funkcije v pravdnem postopku po ženinem pooblastilu zastopal gospodarsko družbo, ki je posredno v večinski skupni lasti sodnika in žene, samo po sebi ni v nasprotju s kodeksom sodniške etike, pod pogojem, da sodnik pri tem ne krni ugleda in dostojanstva sodstva,« je sporočila predsednica komisije vrhovna sodnica Nina Betetto. Toda izjave, ki jih je dajal Krašovec, in sicer da med tisoč sodniki v državi ni takšnega, ki bi lahko nepristransko odločal, pomenijo krnitev ugleda in dostojanstva sodstva in niso skladna z načeli kodeksa sodniške etike ne glede na to, da gre za človeka, ki mu sodniška funkcija zdaj miruje.

O uvedbi disciplinskega postopka je odločala disciplinska tožilka vrhovna sodnica Kristina Ožbolt na predlog sodnega sveta, ki je ugotovil, da je Krašovec krnil ugled in dostojanstvo sodstva, ko je kot pooblaščenec zastopal gospodarsko družbo, ki je v večinski lasti njegove žene, krnil pa zato, ker je o sodstvu dajal absurdne trditve. Če bi bile ugotovljene kršitve, bi Krašovcu lahko sodniška funkcija tudi prenehala.

Zadnje dni pa se je Krašovec znašel v novi aferi, in sicer so Finance razkrile, da je leta 2011 kot generalni sekretar ministrstva za šolstvo za ministrstvo naročil šest barskih miz v skupni vrednosti več kot 6000 evrov, in to tik preden je zapustil položaj generalnega sekretarja na ministrstvu.