Del politike bi legaliziral konopljo za medicinske namene

Tudi če je osnutek zakona predstavila SD, je ta nastal na podlagi delovne skupine več političnih strank.

Objavljeno
15. november 2015 21.54
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Potem ko je koa­licija Alenke Bratušek lani ustavila legalizacijo konoplje v medicinske namene, ki jo je predlagala civilna družba, je sedanja politična elita takšnemu koraku očitno bolj naklonjena. Poslanci SD so pred dnevi predstavili dvojni predlog zakona, ki bi po vzoru številnih drugih držav to omogočil tudi v Sloveniji.

Stranka SD v javno razpravo ponuja dve različici zakona. Po prvi, bolj konservativni, bi bila proizvodnja ter promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Raba v medicinske namene bi bila mogoča z zdravniškim receptom, za uporabo v druge namene pa bi lekarne morale pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje in obvezno soglasje lokalne skupnosti, kjer nameravajo izvajati dejavnost. Osnutek omejuje dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na največ deset gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ deset gramov na posameznika, to omejitev pa bi bilo mogoče preseči zgolj z zdravniškim receptom. Konopljo in njene derivate bi bilo prepovedano dajati kot darilo, njihovo oglaševanje bi bilo dovoljeno zgolj v strokovnih revijah in specializiranih medijih. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine (zelo nevarne) in prerazporedi v tretjo skupino (srednje nevarne), pravi vodja strankinega projekta Legalizator.si Gorazd Prah. Druga, bolj liberalna različica zakona bi omogočila legalno gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnim in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uporabe drugim ljudem. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno.

Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča si v stranki želijo široke politične podpore. »Brez širše politične in civilne podpore takšen zakon težko ugleda luč sveta,« pojasnjuje Levanič, zato nameravajo osnutek posredovati v razpravo vsem parlamentarnim strankam in civilni družbi. V stranki pričakujejo, da bodo eno od različic zakona v parlamentarno razpravo vložili do konca leta.

Upajo, da to ni nabiranje političnih točk

Tudi če je osnutek zakona predstavila SD, je nastal v delovni skupini več političnih strank, v kateri poleg predstavnikov SD že več mesecev sodelujejo še Združena levica (ZL), SMC, Desus in skupina nepovezanih poslancev, ki opozarjajo, da lahko takšne solistične poteze naredijo več škode kot koristi. V skupini nepovezanih poslancev iskreno upajo, »da v primeru predstavitve predloga SD ne gre za nabiranje političnih točk oziroma igro, kdo bo prvi, saj v Sloveniji resnično potrebujemo celostno rešitev vprašanja legalizacije«, in dodajajo, da so s poslanci ter strokovnimi sodelavci iz SD in nekaterih drugih poslanskih skupin predlog, ki so ga predstavili, usklajevali skupaj. »Ker tudi mi menimo, da je problematiko treba urediti celostno in s čim širšim konsenzom, hkrati pa na podlagi strokovnih utemeljitev.« Podobno je tudi stališče ZL, kjer upajo, da bo zakon sprejet na začetku prihodnjega leta.

Uradni odzivi drugih poslanskih skupini za zdaj ne kažejo pretiranega navdušenja nad reševanjem te problematike, saj se razen omenjenih strank nobeni ni zdelo vredno odgovoriti na vprašanje, ali osnutek zakona podpirajo – niti v SMC, ki bo odločilna za njegov morebitni sprejem.

Svet vse bolj naklonjen legalizaciji

Vse več držav po svetu legalizira uporabo konoplje v medicinske namene, nekatere pa tudi za drugo uporabo, kot je rekreativna. Nazadnje je v naši soseščini konoplja v medicini – a le v obliki zdravil, kot je to legalno tudi pri nas – dostopna na Hrvaškem, ki jo je legalizirala sredi oktobra. Pravico do zdravljenja imajo bolniki z multiplo sklerozo, različnimi oblikami raka, epilepsijo in aidsom.

Medicinska uporaba konoplje ali preparatov z njeno učinkovino THC je legalna tudi v Avstriji, Belgiji, Kanadi, na Češkem, Finskem, Izraelu, Nizozemskem, Španiji, Veliki Britaniji in v kar 23 zveznih državah ZDA. Legalizacijo za te namene podpirajo tudi v Društvu za regulacijo konoplje, ker pravijo, da je zaradi naše »neaktualne, napačne in zaostale zakonodaje pacientom prepovedan dostop do zdravilne rastline, zdravila samega, uživanja zdravila, pridobivanja zdravila, s tem pa tudi onemogočen način zdravljenja številnih bolezni, ki se zdravijo z medicinsko konopljo«.