Delodajalci so za manj plačano vajeništvo

Mladim pred vstopom na trg dela več prakse, so si edini sindikati in delodajalci. Vajeništvo kot pilotni projekt.

Objavljeno
09. avgust 2016 17.00
Slovenija, Hrastnik, 26.08.2011 - Steklarna Hrastnik. Foto: Leon VIDIC/DELO
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović
Ljubljana - Ponovna uvedba vajeništva v srednje poklicne šole je zaradi pomanjkanja poklicno izobraženih nujna, pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), a nasprotujejo nekaterim členom zakona.

Strinjajo se, da morajo vajenci za opravljeno delo dobiti nagrado, vendar bi višina te morala biti fiksna glede na letnik dijaka in ne vezana na odstotni delež višine sedanje minimalne plače. Predlog zakona predvideva, da njena višina v prvem letniku dijaka ne bi smela biti nižja od polovice, v drugem 70 odstotkov minimalne plače in v tretjem 90 odstotkov, kar na OZS ocenjujejo za previsok znesek. Nasprotujejo tudi zahtevi sindikatov, da bi moral delodajalec dijaka, ki je pri njem opravljal vajeništvo, po končanem obdobju zaposliti: »Če se bo vajenec pri delu izkazal, bo glede na vloženi čas in strokovnost delodajalca pri njem skoraj gotovo ostal. A z zakonsko določitvijo bi posegali v avtonomnost podjetij.«

Delavec ni vajenec

Medtem ko se sindikati zavzemajo, da bi za vajeništvo veljala določila zakona o delovnih razmerjih, na OZS pravijo, da mora vajenec ohraniti status dijaka. »Gre za izobraževanje mladoletnikov, ne pa za njihovo zaposlitev,« razlaga predsednik OZS Branko Meh. Prav tako nasprotujejo temu, da dijak vajeniško pogodbo lahko kadarkoli odpove, in so tudi proti temu, da bi status vajenca pridobile odrasle osebe, saj bi v tem primeru šlo za izobraževanje starejših.

Zavračajo očitke sindikatov, da bo vajeništvo postalo še ena oblika prekarnega dela, dijaki pa bodo za delodajalce poceni delovna sila. »Delavci jih ne bodo izkoriščali, saj so dijaki šele mladoletne osebe brez izkušenj, ki se bodo izobraževali z delom. Delavec ni vajenec,« pravijo.

Izobraževanje mora slediti gospodarstvu

Na ministrstvu za izobraževanje predvidevajo, da bi v skladu z zakonskim predlogom po desetletni prekinitvi vajeniški sistem znova zaživel v prihodnjem šolskem letu veljati s tako imenovanim pilotnim izvajanjem. Vajenec bi, kot smo že poročali, v skladu s predlogom najmanj pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu, s čimer želijo na ministrstvu doseči visoko usposobljenost bodočih delavcev.

Po njihovem mnenju bi z uvedbo dosegli večjo možnost zaposlitve mladih, ki bodo bolj prilagojeni delu v podjetju, njihova znanja in veščine pa bi bila ustreznejša. Obrtniki in podjetniki bodo tako hitro dobili izobraženo silo. Za določene poklice ni možnosti izobraževanja zaradi majhnega zanimanja in togosti sistema, zato bi pomenilo rešitev tudi za deficitarne poklice.

Predvidenih sedem programov

Za prvo leto načrtujejo sedem programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki vključujejo tudi poklice oblikovalca kovin, orodjarja, kamnoseka, mizarja, gastronoma, hotelirja, papirničarja in papirniškega tehnika, steklopihača in brusilca stekla, peka in mesarja. V prvih treh letih pričakujejo do dvesto vajencev na generacijo, števila vključenih delodajalcev pa, kot pravijo, še ni mogoče napovedati.

Sedanji sistem izobraževanja že predvideva najmanj 24 tednov obveznega usposabljanja pri delodajalcu v triletnih poklicnih programih in od štiri do osem tednov v štiriletnih programih. To omogoča socializacijo na delovnem mestu in spoznavanje med mladimi in delodajalci.