Retorično vprašanje: Zakaj bi vse manj ljudi volilo?

Nezadovoljstvo z vlado se širi tudi na druge stranke. Kako ustaviti apatijo volilcev?

Objavljeno
16. september 2012 16.12
Posodobljeno
16. september 2012 21.00
bsa/nosecnica
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika

Nekaj značilnosti, ki jih kažejo rezultati tokratne ankete Dela:

opazno se je povečal delež neopredeljenih volivcev;

  • zmanjšal se je delež glasov zlasti za levosredinske politične stranke;
  • padanje podpore vladi se je ustavilo;
  • vsi politiki imajo tokrat slabšo oceno, razen Janše in Erjavca.

Vse več je takih, ki ne izrekajo podpore nobeni stranki. Zlasti se je povečal delež tistih, ki pravijo, da se volitev sploh ne bodo udeležili. Ta trend, opazen tudi v drugih javnomnenjskih anketah, kaže na naraščajoče nezadovoljstvo javnosti oz. na vse večjo apatijo med volivci.

Ob tem, ko je neopredeljenih več, je skupni delež glasov za politične stranke razumljivo manjši. A večini koalicijskih strank, z izjemo SLS, se je v primerjavi s prejšnjim mesecem rahlo povečal. Pada pa delež glasov za opozicijski SD in zlasti PS. Nezadovoljen je torej zlasti levi del volilnega telesa.

Nezadovoljstvo z delom vlade, ki narašča vse od zadnjih volitev, se je tokrat ustavilo. Še vedno je veliko: negativno in zelo negativno oceno je vladi dalo skoraj dve tretjini (65,9 odstotka) vprašanih. Je pa to nekoliko manj kot prejšnjič (68,8).

Ekvivalentno dogajanje je mogoče zaslediti tudi na Barometru priljubljenosti. Zadovoljstvo s početjem politikov je vse manjše. Od dvajsetih, ki so jih ocenjevali, jih je osemnajst dobilo slabšo oceno kot prejšnjič. Najvišji skok – čeprav le za 0,05 odstotka – pa je uspel Janezu Janši.

Vse to kaže, da se desni del volilnega telesa utrjuje v podpori svojim strankam in se zbira okrog voditelja. Levi volivci pa postajajo zbegani, nezadovoljni, razočarani nad tistimi, ki naj bi v političnem prostoru zastopali njihove poglede. Kaznujejo jih tako, da se odrekajo svojemu volilnemu glasu.