Tiskane izdaje
Ljubljana – Koga ščitijo predlagatelji veta na novelo kazenskega zakonika? »Upam, da ne tajkunov. Ni se namreč mogoče znebiti vtisa, da gre za izrazit politični motiv, saj državnega sveta do zdaj kazenski zakonik sploh ni zanimal.«
Tako se je na napoved državnega sveta, da bo ta v torek na izredni seji na predlog Bogomirja Vnučca odločal o vetu na kazenski zakonik, ki ga je državni zbor v svežnju tako imenovane protitajkunske zakonodaje sprejel na zadnji seji pred razpustitvijo, odzval pravosodni minister Aleš Zalar.
Učinkovit boj proti gospodarskemu kriminalu, ki ga javnost prepoznava kot glavno merilo za delovanje pravne države, saj tovrstna kriminaliteta načenja gospodarstvo kot pomembno družbeno dobrino, so si kot prednostno nalogo in politično prioriteto zadale tako institucije, ki se ukvarjajo z odkrivanjem, pregonom in sojenjem, v tovrstnih primerih pa tudi Pahorjeva vlada.
Državni zbor je na zadnji seji pred razpustitvijo sprejel sveženj zakonov, ki naj bi pristojnim organom dale ustrezna orodja za učinkovito odzivanje na gospodarsko kriminaliteto. Tako so poslanci sprejeli noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in pred časom tudi nov zakon o državnem tožilstvu. Zakoni uvajajo nekatere nove institute, ki jih doslej pravni sistem ni poznal. Govorimo o predobravnavnem naroku, o obdolženčevem priznanju krivde in posledicah takšnega priznanja, o novem kaznivem dejanju oškodovanja javnih sredstev, o finančni preiskavi in pristojnostih, ki jih dobiva tožilstvo, o obrnjenem dokaznem bremenu, ko gre za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja …
Zdaj smo pred tem, da sprejetih zakonskih rešitev ne bo mogoče izvajati. Če namreč pade novela kazenskega zakonika, je negotovo, tako Zalar, celotno izvajanje zakonodaje, ki naj bi pripeljala do učinkovitejšega boja proti gospodarskemu kriminalu.
Usoden en glas
Državni zbor je novelo kazenskega zakonika v torek sprejel s 45 glasovi. Če bo državni svet sprejel veto, ga morajo poslanci v drugo sprejeti s 46 glasovi. Ali bo za to dovolj politične volje, je ob dejstvu, da je državni zbor že razpuščen in da so stranke in poslanci bolj ali manj z mislimi in ravnanji že pri decembrskih volitvah, vprašanje brez odgovora. Na pravosodnem ministrstvu pa opozarjajo, da bo z zavrnitvijo kazenskega zakonika onemogočeno izvajanje novih institutov, ki jih uvaja zakon o kazenskem postopku, prav tako pa tudi izvajanje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, saj premoženja ne bo mogoče odvzeti vsem tistim storilcem kaznivih dejanj, ki so kot tako imenovana kataloška kazniva dejanja opredeljena v kazenskem zakoniku.
»Dodana« vrednost
Po podatkih državnega tožilstva je v kazenskih postopkih doslej za več kot 30 milijonov odvzetega premoženja. Tudi velika večina tistih, ki se jih danes povezuje z gospodarsko kriminaliteto, ima začasno zaseženo premoženje. »Dodana« vrednost novega zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je po prepričanju ministrstva ta, da organom pregona že ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Predvideva tudi kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem. Finančna preiskava, ki jo odredi tožilec, se lahko začne ob sumu pridobitve nezakonitega premoženja, ki presega 50.000 evrov.
Zaspana država
Kritiki nove ureditve pa posebej poudarjajo, da je prav možnost, po kateri tožilec lahko sproži finančno preiskavo že ob sumu storitve kaznivega dejanja, zelo sporna, saj sum storitve ni vezan na objektivne standarde, ampak na subjektivne, torej na presojo policije, ali je kdo storil kaznivo dejanje ali ga ni. Pa tudi, da je že zdaj mogoče učinkovito zapleniti premoženje in da je problem države, če tega ne zna učinkovito izpeljati.
Ne gre za tajkune
Zanimivo je, da predlagatelji veta tega pravzaprav ne predlagajo zaradi rešitev, ki so povezane s tajkunskimi primeri, ampak s povsem drugimi, tistimi, ki so bili tudi doslej v javnosti največkrat izpostavljeni. Gre predvsem za dva primera. Prvi zadeva kršitev materialnih avtorskih pravic in zaostrovanje kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih, avtorsko zaščitenih datotek, predvsem filmov in glasbe. Po presoji svetnikov gre za odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu, saj njihovo zlorabo kazenski zakonik že zdaj ustrezno sankcionira. Drugi primer pa zadeva možnost nadzora vsakega, ki bi se z mobilnim telefonom ali prenosnikom priklopil na nezaščiteno brezžično omrežje. Slovenija ne izvaja evropske direktive o kaznovanju nedovoljenih posegov v prostor. Foto Tadej Regent Grozi nam milijonska kazen
Padec novele kazenskega zakonika bi imel za našo državo tudi izrazite finančne posledice zaradi neizvajanja direktive evropskega parlamenta in sveta o kazenskopravnem varstvu okolja. Gre za direktivo (2008/99/ES), ki sta jo parlament in svet sprejela 19. novembra 2008 in ki državam članicam EU nalaga, kako se morajo tudi s kazenskimi sankcijami ustrezno odzivati na kršitve varovanja okolja. Evropska komisija si je namreč kot eno izmed političnih prioritet postavila kazenskopravno varstvo okolja in Slovenija bi morala direktivo implementirati v slovensko zakonodajo do 26. decembra 2010.
Vendar je naša država po prvem opominu – z utemeljitvijo, da se sprejema nova kazenska zakonodaja, ki bo ustrezno sankcionirala posege v prostor – evropsko komisijo zaprosila za podaljšanje roka. Ta se bo iztekel 17. novembra letos. Tako naši državi po napovedih pravosodnega ministrstva grozi odškodninska pavšalna kazen do treh milijonov evrov oziroma 37.000 evrov za vsak dan zamude pri implementaciji evropske direktive. Podobna kazen je že doletela Francijo (deset milijonov evrov) in Španijo (600.000 evrov), s čimer evropska komisija sporoča, da pri uveljavitvi evropske direktive ne bo popuščanja.
