Tiskane izdaje
Transparency International Slovenia (TI) priporoča vladi naj zagotovi javnost podatkov o inšpekcijskih delu. Javno dostopni naj postanejo podatki o prijaviteljih, uvedenih postopkih, izdanih odločbah in sklepih, ki jih v prekrškovnem postopku izda inšpektor.
TI je v okviru projekta za pomoč prijaviteljem korupcije in drugih neetičnih delovanj zaznal netransparentnost v delovanju inšpekcijskih služb, je dejala njihova pravna svetovalka Andreja Mrak. Pri zagotavljanju spoštovanja predpisov in pravne varnosti v družbi je ključno, da je nadzor učinkovit. Odločbe in sklepi, ki jih inšpektorji izdajo v okviru postopkov, niso javno objavljeni na spletnih straneh, prav tako niso dostopni prijaviteljem in drugi javnosti, ki jih zanima delovanje inšpektorjev. Vse informacije prejmejo le tisti, pri katerih je inšpekcijski nadzor opravljen in tisti, ki jih kršitev zadeva. TI priporoča zakonodajalcu, naj naloži inšpektorjem, da tudi v primeru, ko ne uvedejo postopka, izdajo sklep zoper katerega prijavitelj sicer nima možnosti pritožbe, ker nima položaja stranke v postopku, vendar je o tem avtomatično obveščen.
Tudi inšpektorji so lahko koruptivni
Zakon o inšpekcijskem nadzoru omogoča, da vsi, vključno z prijaviteljem kršitev, lahko dobijo informacije o posameznih postopkih, ki jih inšpektorji vodijo, le na njihovo izrecno zahtevo. Posredovani odgovori inšpektorjev so splošni, opisni, brez konkretnih odločb in sklepov, čeprav so ti javni po zakonu o dostopu javnega značaja. Inšpekcijski postopki se po zakonu vedno uvedejo na podlagi prijave in inšpektor sam presodi ali ga bo uvedel. Zato TI predlaga, da inšpektorati objavljajo koliko prijav so prejeli in koliko inšpekcijskih postopkov so začeli. S tem bi bil uveden nadzor javnosti nad odločitvami inšpektorjev in njihovi morebitni izpostavljenosti koruptivnim dejanjem.
Projekt Spregovori!
V okviru projekta Spregovori! so v TI od septembra lani do novembra letos prejeli 305 prijav kršitev. Skupaj s primeri, ki so jih zaznali v okviru delovanja, so v zadnjem letu pristojnim inšpekcijam predali 112 primerov. V vseh teh primerih jim informacije o morebitno sprejetih ukrepih niso posredovali, dobili so jih šele po zahtevi o dostopu do informacij javnega značaja. »Čeprav smo društvo s statusom v javnem interesu nismo dobili povratnih in formacij, tako kot smo želeli«, pravi Mrakova. Za pomoč so morali najprej prositi informacijsko pooblaščenko.
V primeru prijave suma utaje davkov, ki so jih posredovali na finančno upravo zoper fizične osebe, pa so prejeli le odgovor, da je to davčna tajnost, ker gre za osebne podatke. »V tem primeru ne moreš dobiti informacije niti o tem, ali je bil postopek sploh uveden, kaj šele o ukrepih«, je dejala pravna svetovalka TI.
Ministrstvo pripravlja spremembe
Ministrstvo za javno upravo je že pozvalo inšpekcije, da s proaktivno spletno objavo informacij pripomorejo k čim večji obveščenosti javnosti o svojem delovanju. Zagotavljajo, da inšpekcije na svojih spletnih straneh že objavljajo dokončne in pravnomočne inšpekcijske odločbe. Za zagotovitev večje transparentnosti bodo prihodnje leto pripravili spremembe zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Sebastijan Peterka (TI) je dejal, da navedbe ministrstva ne držijo povsem, saj inšpektorati objavijo odločbe, le ko je izražen nek javni interes (primer pekarn, mesnic). Ne gre za sistematične objave. Kot primer dobre prakse navaja Računsko sodišče, ki ima objavljene vse zadeve, ki so v postopku. Tudi nepravnomočne zadeve, kjer še ni odločb ali sklepov. To se mu zdi kvalitetna rešitev, ki bi bila primerna tudi za inšpektorate.
