Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi e-napotnice so človekove pravice množično kršene, trdijo pravniki. Zaupnost med zdravnikom in bolnikom postane v trenutku, ko bolnik odide iz ordinacije, dostopna več tisoč nepooblaščenim v sistemu. Psihiatri v zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov ne uporabljajo. Inšpektorica jim grozi
Zdravniki, ki ne pišejo e-napotnic, so na začetku februarja od glavne republiške inšpektorice Dunje Sever prejeli dopis, v katerem jih opozarja na novi zakon o pacientovih pravicah, po katerem morajo zdravniki podatke o pacientih sporočati v sistem. Predvidena globa ob kršitvi zakona je od 100 do 4100 evrov. Inšpektorica je podatke o zdravnikih prekrškarjih dobila od Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), ki upravlja sistem e-zdravje. Za kaj gre?
»Vsakič, ko gre pacient kamorkoli z e-napotnico, to lahko vidijo vsi v zdravstvu. Tudi pri zobozdravniku in na medicini dela vidijo, kje vse je bolnik že bil in kje je naročen,« piše v odgovoru glavni republiški inšpektorici Gorazd Perenič, svetovalec zdravnikov, združenih v Skupinski praksi. Opozarja, da podatke o diagnozah pacientov vidijo kontrolorji na zavodu za zdravstveno zavarovanje, osebje na NIJZ, administratorke in medicinske sestre v ordinacijah in bolnišnicah. Vsi ti niso zavezani k molčečnosti kot zdravniki, ki jih molčečnosti lahko odveže le sodišče. »Pacient se pri osebnem zdravniku pogovori o psihiatričnih težavah. Jutri to vidijo na medicini dela in športa, in ker je poklicni voznik, bo izgubil službo. Mlado dekle se odloči za splav, nato pa za to lahko izve vsakdo v sistemu. Ali pa pacient s HIV, ki je že tako ali tako stigmatiziran,« našteva Perenič, ki napoveduje tožbe in iskanje pravice na evropskem sodišču.
»Pred časom sem dobila pritožbo zaradi vpogleda v e-dokument, ker je administratorka o diagnozi pacientke poklepetala s svojo prijateljico, ta pa nato s pacientko. Dostop do podatkov je zdaj res lahek,« pove Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic.
»Psihiatri se s tem, da ne pišejo e-napotnic in e-receptov, borijo za pravice svojih pacientov. Če ima pacient s telesno motnjo tudi psihično težavo, je obravnavan drugače. To je stigmatizacija, ki vodi v diskriminacijo in vpliva na način obravnave pri drugih specialnostih in v družbi. Podobno je z drugimi boleznimi. Na zbornici so na to opozorili, a ministrstvu in informacijskemu pooblaščencu se zdi vse v redu,« pravi Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice. Na NIJZ očitke zavračajo.
Zdenka Čebašek Travnik: »Če ima pacient psihično težavo, je obravnavan drugače.« Foto: Blaž Samec
Poziv psihiatrov povsem prezrt
Leto dni mineva od uvedbe e-napotnice, a so še vedno velike težave. Tu in tam se sistem ustavi, napotnico je takrat nemogoče izdati. Zdravniki ponovno opozarjajo tudi na množičen dostop do občutljivih podatkov o pacientih. Za e-zdravje je država porabila 24,9 milijona evrov evropskih in domačih sredstev.
E-napotnica je spremenila odnos med zdravnikom in bolnikom. Po eni strani porabi zdravnik več časa za delo z računalnikom, kar gre na račun časa za pacienta, ki se mu tako lahko posveča manj. Po drugi strani so pacientovi osebni podatki dostopni širokemu krogu ljudi, ki niso zdravniki. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri, velike etične dileme imajo tudi družinski zdravniki.
Ne morejo mimo e-napotnice
»Družinski zdravniki moramo po zakonu in napotkih e-zdravja v e-napotnico vpisati diagnozo. Na primer okužba s hivom, ko pošljemo bolnika k infektologu. Enako moramo opozoriti na hiv, ko gre pacient k maksilofacialnemu kirurgu. To je v redu, a je dostop do podatka prevelik. Še več ljudi ima dostop do podatkov o terapiji, iz česar se tudi vidi, da ima bolnik hiv. Za nas zdravnike je to moralno izjemno sporno, a ne moremo drugače delati. Če želimo končati obravnavo bolnika, moramo izpolniti e-napotnico,« je povedal Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um. Ali so razmišljali, da bi se e-napotnici uprli tako kot psihiatri? »Zadnje čase je zaradi delovanja ministrstva za zdravje toliko vseh težav, da nas je zasulo,« je dejal.
NIJZ in ZZZS: Vse je po zakonu
Kdo vse lahko vidi zaupne pacientove podatke skozi e-napotnico? Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), ki je upravljavec sistema e-zdravja, naštejejo zdravnike, sestre in administratorje. Pravijo, da uslužbenci NIJZ nimajo dostopa do vsebinskih podatkov o pacientih. »Navedbe o veliko ljudeh, ki dostopajo do podatkov, pa jih ne veže obveza molčečnosti, zavračamo,« so zapisali v odgovoru Delu. Poudarili so, da morajo vsi, ki so jim podatki dostopni, te varovati. Na NIJZ pojasnijo, da je e-zdravje zelo kompleksen in razvejan sistem. Menijo, da so napake v centralnem sistemu e-naročanja redke, kar utemeljijo s tem, da se je »februarja v sistemu vsak dan shranilo od 15.000 do 20.000 e-napotnic in 25.000 e-naročil«.
Na ZZZS opozarjajo, da so vsi zaposleni v zdravstvu dolžni varovati osebne podatke bolnikov, »dostop imajo redki pooblaščeni delavci ZZZS, ki izvajajo tehnične in medicinske nadzore ter ostale naloge«. Koliko je takšnih, ne izvemo. Vsak dostop do podatkov se beleži in - po besedah generalnega direktorja ZZZS Marjana Sušlja - lahko pomeni prekinitev delovnega razmerja, če je bil neupravičen. »Pred leti smo imeli nekaj zahtev za nadzor, a ne veliko. Skrivnosti čuvamo, ne krožijo po hodnikih,« je dejal. Po Sušljevem mnenju je kultura varovanja osebnih podatkov v Sloveniji zelo visoka.
Nihče ne ukrepa
Psihiatri so poslali javni poziv k varovanju osebnih podatkov pacientov predsedniku države, vladi, državnemu zboru in drugim že jeseni 2015. Do danes ni bilo nikakršnega odziva. Varuh človekovih pravic je Delu odgovoril, da ta »javni poziv ni izpolnjeval pogojev, ki jih določa zakon, da bi ga obravnavali kot pobudo, zato nismo začeli postopka obravnave, temveč smo se z njegovo vsebino le seznanili«, in da so bili drugi naslovniki v času načrtovanja e-zdravja pravi za ukrepanje.
Nadzor nad varovanjem osebnih podatkov je v rokah informacijskega pooblaščenca. Mojca Prelesnik odgovarja, da ves čas opozarja na občutljivost področja obdelave osebnih podatkov v zdravstvu. Ugotavlja, da sta »vzpostavitev in implementacija enotnega informacijskega sistema z enotno varnostno politiko izrazito težavni«, vzrokov za to je vse polno, tudi razpršeni informacijski sistemi in njihovo vzdrževanje. Do zdaj še ni ukrepala, namerava pa izvajati inšpekcijski nadzor po 25. maju, ko bo začela veljati evropska uredba o varstvu podatkov.
