Tiskane izdaje
Potem ko oči potrošnikov že pred decembrom zaslepi sijaj lučk, njihove žepe pa ohromijo obložene trgovinske police, so z vsakim dnem bližje pobiranju konfetov po novoletni zabavi in srkanju kisle juhe. Ali bo ta 2. januarja zadišala tudi po populizmu, bo jasno po današnji izredni seji državnega zbora. Poslanci bodo odločili o predlogu zakona stranke SMC, ki ta dan ravno v času, negotovem za obstoj koalicije, vrača kot dela prost dan.
Dvodnevno praznovanje novega leta so začeli takoj po drugi svetovni vojni. Prvič so ga uzakonili deset let kasneje v času Federativne ljudske republike Jugoslavije. Praznik, ki je poleg takratnega dneva republike in praznika dela edini trajal dva dni in bil dela prost dan, so prevzeli po koledarju socialistične Sovjetske zveze. Že pred tem pa so pozornost takšni zaporedni praznični posebnosti namenili v katoliški cerkvi s praznovanjem velike noči.
Tradicijo 2. januarja kot dela prostega dne je Slovenija nadaljevala po osamosvojitvi pred 25 leti. Z novim zakonom je prevzela še nekatere druge, dodala pa več državotvornih in kulturnih. »Tako so v primerjavi s časom v Jugoslaviji posebej zaznamovali dneve, ki opominjajo na tvorjenje samostojne države. Prav tako so, denimo z dnevom reformacije in Prešernovim dnevom, poudarili slovensko narodno identiteto. Tisto torej, o čemer naj bi se strukture moči zedinile, da našo državo združuje, ne pa ločuje,« razlaga docentka za etnologijo Slovencev z ljubljanske filozofske fakultete dr. Mateja Habinc. Število praznikov je odvisno od dogovora v posamezni državi, pravi, izbor pa temelji na njeni zgodovinski, kulturni in verski tradiciji.
Toda z družbenimi spremembami so se pri nas in drugod po svetu v zadnjih 15 letih pojavile težnje oblasti po odpravi nekaterih prostih delovnih dni. Temu trendu lahko sledimo vsaj od obdobja razsvetljenstva, ko je bilo cerkvenih praznikov veliko, v želji po večji produktivnosti pa so njihovo število zmanjšali.
V času gospodarske krize je leta 2012 vlada Janeza Janše z zloglasnim Zujfom državnemu zboru predlagala odpravo 2. maja in 2. januarja kot prostega dne. V krčenju prazničnih dni, eni od žrtev prizadevanja za večjo produktivnost oziroma višji BDP, jo je skupilo prav dvodnevno praznovanje novega leta, medtem ko je praznik dela ostal dela prost dan. »Tako so vsaj na simbolni ravni ohranili delo kot vrednoto ravno v času, ko je bilo brez dela več deset tisoč ljudi,« razmišlja Habinčeva.
Vendarle 2. januar podobnega simbolnega pomena ni nikoli imel, saj ta dan ni namenjen ohranjanju spomina na ključne zgodovinske dogodke, dodaja. Čeprav je funkcij praznikov prav toliko kot ljudi, ga večina razume predvsem kot dan za zdravljenje mačka in pripravljenost na nove cilje v prihajajočem letu.
Petarda za državljane
Vendar zdaj je primeren trenutek, da ga v naš prostor na simbolni ravni kot zgodovinsko in državotvorno zavest vrnemo, saj smo kot družba stabilni, je konec meseca ob predlogu SMC, da bi bil ta dan znova dela prost, dejala vodja največje vladne stranke Simona Kustec Lipicer.
Njihov predlog ima v nasprotju z lanskim, ko je enako predlagala Združena levica, s podporo koalicije in opozicijske Združene levice zagotovljeno večino. Obravnavali ga bodo na današnji izredni decembrski seji, saj so prejšnji teden izglasovali sklep o obravnavi predloga po skrajšanem postopku. Če ga potrdijo, državni svet pa v sedmih dneh od sprejetja zakona ne vloži odložilnega veta, bo lahko večina zaposlenih prvi ponedeljek v novem letu še ostala doma.
S predlagano spremembo vračajo dolgoletno družinsko tradicijo, ki je bila prekinjena zaradi varčevalnih ukrepov pred nekaj leti, je ob predlogu dodal predsednik državnega zbora Milan Brglez: »Tako popravljamo krivico, ki je bila ljudem storjena.« Toda to počnejo v času, ko so kljub spodbudnim najnovejšim podatkom o nižji brezposelnosti številni še vedno brez pravic, ki so jim pripadale pred varčevalnimi ukrepi. In ravno v času, ko je vlada zaradi sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides in zaustavitve pogajanj z drugimi sindikati javnega sektorja ujeta v zanko nepriljubljenosti in na vse bolj trhlih tleh.
Takšno odločitev prav zdaj bi zato zlahka označili za populistično, sprejemati jo tik pred zdajci pa je neresno, pravi Habinčeva: »Neverjetno je, da je bila uvedba prostega dne tik pred novim letom pred volivce vržena kakor petarda. Ta naj bi v času negotovosti zadimila dejanske skrbi države, volivcem pa priskrbela igračo v peskovniku.« Ukvarjanje s tako obstransko stvarjo, ali imamo praznik ali ne, namesto s tistim, kar bolj vpliva na vsakdanjost, je do volivcev tudi podcenjujoče. Pred njih so postavili megleno zaveso, teža praznika pa se s takšnimi nenadnimi potezami zmanjšuje, je še kritična.
S pozivom NSi, ki predloga poleg SDS in nepovezanega poslanca Bojana Dobovška, ni podprla, da bi namesto 2. januarja uvedli kot dela prost dan 6. januar oziroma veliki petek kot krščanski praznik, je razprava dobila še ideološko barvo. Do predloga so bili kritični tudi v koaliciji, a najglasneje protestirajo v gospodarstvu, kjer opozarjajo, da bi lahko ta poteza državi prinesla več škode kot koristi.
Minusi v gospodarstvu
Na ravni podjetja lahko dokaj natančno izračunamo izpad prihodkov zaradi dela prostega dne. Če pri nekem podjetju izdelajo denimo 200.000 oken na leto, jih bodo z dodatnim praznikom tisoč manj. Da bi to vrzel zapolnili, lahko organizirajo dodatno proizvodnjo, vendar z višjimi stroški in nejevoljo delodajalca.
Korist ali škodo je zaradi več dejavnikov natančno precej težje opredeliti na makro ravni. Ob odpravi praznika pred štirimi leti je gospodarska zbornica izračunala, da Slovenijo izpad enega delovnega dne stane 35 milijonov evrov, ki jih ustvarimo, če na ta dan delamo. Ob sedanjem nasprotnem predlogu so znova preverili, kakšen bi bil učinek po panogah, med katerimi pa so razlike. Nekatere dejavnosti, najbolj izrazito turizem in gostinstvo, bi od prostega dneva celo imele dobiček.
Kot ugotavljajo v GZS, bi ponovna uvedba dela prostega dne dvignila stroške predvsem v dejavnostih, kjer mora biti delovni proces neokrnjen, saj tako zahteva zakon ali je tak na željo potrošnika, torej v javnem zdravstvu, varovanju, trgovini, transportu in energetiki, kjer bodo delodajalci uslužbencem morali izplačati dodatek za delo na praznik.
Podobno bo v industriji, kjer bi nova ureditev prizadela zlasti izvozno gospodarstvo, saj je 2. januar dela prost dan le v devetih državah na svetu. Velik del je usmerjen na trg Nemčije in naših sosed, kjer bodo na ta dan prav tako delali. Da bodo podjetja takrat lahko odpremila naročeno blago ali izvedla plačila, bodo morala delavcem plačati nadure ali dostavo prestaviti na kasnejši datum.
Koliko se bo to poznalo v njihovih žepih? Delo na praznični dan je v podjetjih plačano različno. Postavke so zapisane v podjetniških kolektivnih pogodbah, ki predvidevajo tudi do 150 odstotkov plačila za redno delo. Na podlagi tega so v zbornici ocenili, da bodo po novem stroški dela v zasebnem sektorju višji za 10 milijonov evrov. Dodatni strošek dela uslužbencev v javnem sektorju pa bo zaradi praznika več znašal 15,5 milijona evrov.
Po drugi strani se bodo zmanjšali tudi prihodki podjetij. V predelovalni dejavnosti je ob izgubi enega delovnega dneva ogroženih 97 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 27 milijonov evrov dodane vrednosti. Po oceni glavnega ekonomista pri analitiki GZS Bojana Ivanca bo na podlagi vzorca podjetij v predelovalni industriji vsaj četrtina te vrednosti res izpadla, kar bo znižalo ustvarjeno dodano vrednost za dodatnih 6,8 milijona evrov. Tri četrtine poslov bodo v tej dejavnosti izvedli v drugih delovnih dneh ob plačilu nadur, četrtine pa sploh ne. To je posledica nepripravljenosti zaposlenih, da bi delali na ta praznični dan, nedosegljivosti drugih domačih dobaviteljev zaradi transporta in dejstva, da v naših izvoznih partnericah tega praznika ne poznajo. Podjetja se bodo v tem primeru z naročili obrnila na partnerje v drugih državah, pravi Ivanc.
Tudi trgovina bo imela zaradi praznika skupno nižje prihodke, saj bodo na ta dan odprte samo nekatere prodajalne. Strošek dela v teh bo zaradi praznične tarife večji, a zaslužek se bo vseeno nekoliko povečal, ocenjujejo v trgovinski zbornici. Ljudje bodo prosti, zaradi tega bodo porabili več goriva in posledično več nakupovali. Kljub temu TZS nasprotuje načinu sprejemanja zakonov, kjer so socialni partnerji, tako sindikati kot delodajalci, izključeni. »Absolutno nedopustno je,« poudarja predsednica zbornice Mariča Lah, »da bodo zakon spremenili v zadnjem tednu in bo veljal takoj naslednji dan. Vse načrte proizvodnje in delovne razporede bomo morali zato prilagoditi.«
Za povečavo kliknite na fotografijo. Foto: Delo infografika.
... in plusi
Zaradi več prenočitev in porabe drugje bo bolj veselo v turizmu, še posebej v zdraviliščih, potrjujejo v Slovenski turistični organizaciji. To je priložnost, ko bodo lahko turisti podaljšali svoje bivanje pri nas, več bo tudi enodnevnih izletov in povpraševanja po kratkih počitnicah. »Turizem je dejavnost, kjer morata biti za potovanja turistov zagotovljena čas in denar. Dejstvo je, da vsak dodatni prosti dan pomeni možnost dodatnega povpraševanja po turističnih doživetjih,« pravi Livija Kovač Kostantinovič iz STO. Vendarle pa turistični sektor predstavlja le 1,3 odstotka ustvarjene dodane vrednosti in zaposluje 7100 ljudi, relativizira učinke Bojan Ivanc.
Delavci bi si prosti dan zaslužili tudi zaradi intenzivnosti dela in izgorelosti, kar dokazujejo mednarodne študije. Gotovo bi se ga tudi razveselili, a jasno je, da bi všečna poteza vlade morala nujno biti začetek veliko bolj oprijemljivih odločitev v prihajajočem letu. Takšnih, ki bodo med drugim zmanjšale čakalne vrste in druge nepravilnosti v zdravstvu, zaprle proračun in utišale zahteve sindikatov v javnem sektorju, s tem pa veliko bolj dišale po spremembah in nenazadnje manj po populizmu. Naj spomnimo, populizma – so na začetku mandata obljubljali v SMC in vladi – ne bodo uporabljali.
