Tiskane izdaje
Uredba o zvišanju plač direktorjev v javnem sektorju je bila z dnevnega reda umaknjena po rednem jutranjem koalicijskem vrhu pred sejo vlade. Po pojasnilih ministrstva za javno upravo je koalicija tako odločila, »da bo vlada konkretne obveznosti s podpisi dogovorov in uredbe na področju plač lahko sprejela takrat, ko bo znan celoten finančni okvir, ne samo delne ureditve«.
Na predlog uredbe za povišanje plač že zdaj najbolje plačanim se je seveda usul tudi plaz kritik. V konfederaciji sindikata javnih uslužbencev, ki predstavlja več kot polovico zaposlenih v javni upravi, so ne glede na to ogorčeni zaradi parcialnega dogovarjanja vlade o povišanju plač. »Ta vlada, če vlado pojmujemo predvsem kot stranko SMC, se počuti zelo negotovo in glede na javnomnenjske raziskave, je to povsem upravičeno. Pred volitvami vselej miši plešejo, pri šibki vladi pa še bolj in takšne vlade so zelo primeren poligon za parcialno višanje plač pred volitvami,« pravi Bogdan Biščak, politični analitik.
Vladna koalicija zdaj sicer napoveduje iskanje celovitih rešitev, da bi se zaradi parcialnih posegov v plačni sistem izognila učinku domin. A celovite reforme pred volitvami najverjetneje ne bo. »Plačni sistem je res trd oreh za vsakega in kdorkoli se bo lotil nujnih sprememb, bo končal slabo, tega ni mogoče narediti, da ne bi bil izpostavljen hudim kritikam, protestom in stavkam,« dodaja Biščak.
Rešitev, s katero ne bo nihče depriviligiran
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je povedala, da so po poročilu ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki je bil predlagatelj spornega odloka, v koaliciji ugotovili, da je nujen še en temeljit krog pogovorov, predvsem zato, ker naj bi bilo zdaj dokončno jasno, kaj vse so na pogajalsko mizo dali tudi sindikati. Po njenih besedah je treba najti merilo pravične rešitve za vse potrebe v različnih sektorjih ter se v zvezi s tem uskladiti in izpogajati. Najti je treba rešitev, s katero nihče ne bo deprivilegiran in bodo za različne skupine veljala primerljiva merila. Vodja poslancev SD Matjaž Han je prav tako ocenil, da je treba plačne anomalije rešiti v svežnju. Podobno je ocenil tudi vodja poslancev Desusa Franc Jurša, saj je prepričan, da bi do dvajsetodstotno zvišanje plač direktorjev v javnem sektorju sprožilo odzive sindikalnih skupin.
Jurša se ni zmotil, sindikati že na okope
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, je po vladnem umiku odločen. »Ne morem reči nič pozitivnega, to vlado očitno premetava levo in desno, kot orehovo lupino po nemirni reki. Vlada je v svojem ravnanju dvolična in nekonsistentna; po eni strani je direktorjem priznavala, da so njihove plače slabe, hkrati pa je po mojih informacijah v neformalnih pogovorih krivila sindikate, da popravek plač direktorjem preprečujemo mi. Tudi mene so ravnatelji šol pogosto obtožili, da sem kriv za to, da se jim plače ne izboljšajo,« pravi Štrukelj. Parcialno dogovori z zdravniki in pooblaščenimi uradnimi osebami, torej cariniki in drugimi, pa so sindikaliste po njegovih besedah le dodatno motivirali, da bodo zahtevali dvig plač tudi sami. »O tem ni dvoma, vprašanje je le, kako bomo to dosegli, ali zlepa ali zgrda,« napoveduje Štrukelj.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Lonček pristavila še opozicija
Medtem ko je vlada skoraj že zvišala plače najbolje plačanim v javnem sektorju, pa se z gasilci (še) ni uspela dogovoriti. »Gasilci že vse leto zahtevajo plače, ki bi bile primerljive z drugimi uniformiranimi poklici. V Levici imamo dovolj vladnega barantanja, zato smo na pobudo Sindikata poklicnih gasilcev sklicali skupno nujno sejo parlamentarnih odborov za obrambo in za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Na njej bomo predlagali, naj se upošteva razumen in skromen predlog gasilcev za odpravo plačnih anomalij. Vlada, ki najde denar za večmilijonske investicije v gradnjo in obnovo nepotrebnih protokolarnih objektov, ki najde večstomilijonske zneske za nabavo novih oklepnih vozil, ki nikakor ne pripomorejo k varnosti naših državljanov, bi morala najti 150.000 evrov za plače gasilcev,« ocenjujejo v Levici.
Celovite reforme v tej koalicije ne bo
Jasno je, da je nujna korenita in celovita reforma plačnega sistema javnega sektorja, opozarja ekonomist Jure Stojan. »A je v času pred volitvami ni mogoče realno pričakovati. Morda bomo priča parcialnemu gašenju požarov za posamezne skupine in pridobivanju volilnih glasov političnih strank, to pa bo tudi vse. Resne politične želje, da bi reformirali plačni sistem, pa ni,« je prepričan. Sedanji sistem je po njegovi oceni slab za vse, tako za zaposlene v javnem sektorju, ker jih ne motivira in ne nagrajuje po učinkovitosti; slab je tudi za davkoplačevalce, slab za tiste, ki so plačani mizerno, hkrati pa nekateri izrabljajo zakonske luknje in iščejo obvode za višje zaslužke, kar se je pokazalo ob aferi o dodatkih za stalno pripravljenost na fakultetah. »Ravnanje sedanje slovenske vlade pa sicer potrjuje teorijo ameriškega ekonomista skandinavskega rodu Macura Olsona, ki je že v svoji knjigi Vzpon in propad narodov govoril o poskusu ugrabljanja države oziroma o tem, da si interesne skupine prizadevajo razpoložljivi fiksni znesek denarja predvsem razdeliti, ne pogovarjajo pa se o tem, kako ga ustvariti in oplemenititi,« še pravi Stojan.
