Do konca avgusta načrt za stabilizacijo poslovanja bolnišnic

Kolar Celarčeva noče špekulirati in ugotavljati, od kje bo vlada vzela denar za pomoč bolnišnicam.

Objavljeno
27. julij 2017 19.27
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Ljubljana - Vlada je danes podprla analizo o vzrokih za primanjkljaje bolnišnic, prav tako je soglasno sprejela sklep, da bo ministrstvo do konca avgusta pripravilo oz. da bo vlada sprejela načrt ukrepov za finančno in poslovno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov ter za poplačilo zapadlih obveznosti, je povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Zneska, koliko bo potrebno za stabilizacijo poslovanja bolnišnic, ministrica za zdravje po današnji seji vlade ni navedla. Je pa dejala, da je iz analize razvidno, da bodo imele bolnišnice ob koncu leta za okoli 200 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

Kolar Celarčeva noče špekulirati in ugotavljati, od kje bo vlada vzela denar za pomoč bolnišnicam. »To bo v sklopu teh ukrepov in tudi vlada bo poiskala vire,« je dejala.

Z ministrstvom za finance bodo nadaljevali z iskanjem rešitev in kompromisov v naslednjem tednu, Kolar Celarčeva pa je prepričana, »da bomo za to našli rešitev, saj je nujno potrebna«. Tako verjame, da bodo septembra že imeli sprejet načrt za reševanje finančne zagate bolnišnic in denar za poplačilo vsaj tistih najbolj kritičnih obveznosti oz. bo zahtevala, da bodo septembra vsaj začeli izvajati te ukrepe.

Ministrica je dejala, da finančnemu ministrstvu še niso mogli posredovati želenih konkretnih računovodskih in finančnih podatkov o poslovanju bolnišnic, ampak jih bodo posredovali takoj, ko jih bodo prejeli od bolnišnic in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po njenih besedah gre za podatke o roku zapadlosti obveznosti bolnišnic, za združevanje podatkov po obveznostih glede na posamezne dobavitelje itd.

Pojasnila je, da želijo skupaj celovito reševati probleme bolnišnic, ki so nastale v preteklih letih. Po ministričinih besedah je slabo finančno stanje slovenskih bolnišnic posledica ne dovolj premišljenih in neselektivnih varčevalnih ukrepov v preteklosti. Ob začetku mandata te vlade so imele bolnišnice skupaj za 132 milijonov evrov akumuliranih izgub in nekaj manj kot 100 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

V letu 2015 so sicer poslovale razmeroma dobro, ker so se prispevki v zdravstveno blagajno povečevali, kar je pomenilo zadosti prihodkov za tekoče pozitivno poslovanje. A so se lani in letos pogoji poslabšali, saj »ni bilo možnosti niti začasno dvigniti cen zdravstvenih storitev«, poleg tega so se lani in v prvih petih letošnjih mesecih povečala izplačila za nadomestila bolniških, daljših kot 30 dni, za 76 milijonov evrov.

Poleg tega ima zdravstvena blagajna za 124 milijonov evrov neporavnanih zapadlih prispevkov, izvajalci pa od leta 2010 do leta 2016 niso dobili plačanih za okoli 580 milijonov evrov storitev, ki so jih opravili.

Glede vladnega sklepa, da bodo podaljšali rok za pripojitev Bolnišnice Topolšica k celjski bolnišnici do konca leta, pa je dejala, da so se za to odločili, ker gre za zahteven projekt in je treba pravilno izvesti vse potrebne korake. »Da bi odstopili od tega projekta, pa nikakor ne drži,« je zatrdila.